Vlada sprejela izhodišča za ukrepanje na področju energetike in prehranske varnosti

Interventni ukrepi so bili ena glavnih tem že na prvem povolilnem sestanku parlamentarnih strank po volitvah prejšnji petek. Prvaki petih strank so se dogovorili, da bodo sodelovali pri njihovi pripravi še pred oblikovanjem nove vlade.

Minister Kumer: Na krizo smo bistveno bolje pripravljeni, kot smo bili leta 2022

"Vlada je danes sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag na področju energetske varnosti ter zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Namen teh izhodišč je preprost: da ima država v razmerah, ki so postale manj predvidljive, več možnosti za ukrepanje. Tokrat smo na krizo bistveno bolje pripravljeni, kot smo bili leta 2022. Slovenija ima na posameznih področjih že vzpostavljene pomembne mehanizme, med njimi sistem blagovnih in varnostnih rezerv ter dobro upravljanje ključne infrastrukture," je po seji vlade na novinarski konferenci povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Na področju naftnih derivatov je predvideno natančnejše zbiranje podatkov o porabi po sektorjih in skupinah porabnikov ter o komercialnih zalogah, obvezno poročanje o motnjah pri preskrbi in možnost uvedbe diferencirane cene goriv, je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Minister Kumer je poudaril, da je odgovornost vlade, da ljudem in gospodarstvu zagotovi čim bolj stabilno, predvidljivo in zanesljivo oskrbo tudi v zahtevnejših razmerah, zato bodo dodatne ukrepe morali oblikovati in prilagajati tudi sproti.

"Na področju plina izhodišča predvidevajo možnost oblikovanja posebnih državnih strateških zalog plina z zakupom skladiščnih kapacitet v tujini. Ta ukrep je dodaten k že določenim obveznostim skladiščenja plina, h kateremu so zavezani že sami dobavitelji. Predvidena je tudi ureditev zapiranja portfelja za odjemalce prek od triletnih do petletnih zakupov za 90 odstotkov potrebnih količin, s čimer bi se zmanjšala izpostavljenost cenovnim nihanjem in hkrati zagotovila potrebna količina plina in elektrike," je povedal minister.

Dodal je, da je dodatno predvidena vzpostavitev garancijske sheme prek SID banke za kreditno izpostavljenost v razmerju med dobaviteljem in odjemalcem. "To je zaščitni ukrep za odjemalce ter pomeni več predvidljivosti pri oskrbi in manjšo izpostavljenost nenadnim šokom na trgih," je pojasnil. "Na področju energentov smo imeli že dve posvetovanji, tudi z gospodarsko zbornico, in bomo imeli tudi nove sestanke z gospodarstvom," je povedal minister.

Z ministrico sta zagotovila, da se bodo s predstavniki gospodarstva in kmetijstva ter drugimi deležniki intenzivno usklajevali in oblikovali predloge zakonskih sprememb.

Glede na izhodišča bo uvedena možnost začasnega odstopa od posameznih standardov pri skladiščenju goriv, določeno strateško pomembno blago in storitve, okrepljene bodo logistične zmogljivosti in sprejeti ukrepi za varovanje skladišč ter distribucijskih sredstev in transporta strateško pomembnega blaga ali storitev, vključno z odzivanjem na hibridne grožnje.

Predstavniki gospodarstva, s katerimi se je Kumer sestal v torek, želijo med drugim čim hitrejšo aktivacijo subvencioniranja cene elektrike za energetsko intenzivna podjetja v okviru evropskega mehanizma Cisaf in presojo sheme oprostitve določenih prispevkov na energente v primeru plina in elektrike pri Evropski komisiji.

Kumer je ocenil, da bi lahko vlada po najbolj ambiciozni časovnici predloge začela obravnavati prihodnji teden.

Z deležniki se ministrica sestane v sredo

V izhodiščih za interventne ukrepe, s katerimi bi omejili posledice energetske krize, ki se napovedujejo zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu, je na področju kmetijstva možnosti opredelitve seznama osnovnih življenjskih potrebščin in nanje vezanih marž oziroma cen, vključno z možnostjo znižanja davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Za koliko bi se lahko DDV znižal, ni mogla povedati, ker bodo o tem, tudi po pregledu stanja v sosednjih državah, še tekli pogovori.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je pojasnila tudi, da bodo vse ukrepe, ki bi jih uvedli, oblikovali skupaj z deležniki – KGZS, GZS, SKS, TZS in ZZS –, s katerimi se bodo sestali v sredo.

Na mizi tudi znižanje DDV za osnovna živila

"Rešitve na področju kmetijstva, ki bi prispevale k zanesljivosti oskrbe v državi, so urejanje seznama osnovnih življenjskih potrebščin, nanje vezanih marž oziroma cen, vključno z obdavčitvijo z DDV, kar pomeni znižanje DDV za osnovna živila, ter ureditev rezerv mineralnih gnojil in semen oziroma njihove distribucije," je pojasnila ministrica Čalušić. "Trenutni podatki, ki smo jih pridobivali s terena, kažejo, da so v tem trenutku količine gnojil zadostne, da ne bodo imeli večjih izzivov in težav z dobavo," je pojasnila Čalušić.

Več težav pričakujejo pri zagotovitvi gnojil za jesensko obdobje, pri čemer bo izziv predstavljala tudi rast njihovih cen. "Z deležniki bomo pripravljali ukrepe za to, da zaščitimo pridelovalce, da ne bi bili vhodni stroški previsoki. To se potem samodejno odraža tudi v ceni same hrane na policah," je navedla.

Z ukrepi nameravajo pristojni nasloviti tudi vprašanje zagotavljanja nemotene dobave kmetijske nafte, da bi se na terenu izognili položajem iz preteklih tednov.

Priprave na veliko gospodarsko krizo

Premier in predsednik Svobode Robert Golob je takrat opozoril, da se Evropa zaradi posledic ameriško-izraelskega napada na Iran pripravlja na veliko gospodarsko krizo. Zato je po njegovih besedah pomembno, da se še pred oblikovanjem nove vlade začnejo dogovarjati o sodelovanju pri pripravi interventnih ukrepov, "s katerimi bomo zaščitili ljudi, kmetijstvo in gospodarstvo".

Osnutek izhodišč so pripravili v stranki Svoboda, že v sredo pa so se z njimi seznanili predsedniki morebitnih prihodnjih koalicijskih partneric. Golob je z namenom doseganja čim širšega političnega soglasja na sestanek povabil prvake strank SD, Demokrati, Levica in Vesna ter Resni.ca. V trojčku NSi, SLS in Fokus so vabilo zavrnili, v SDS ga niso dobili.

K čimprejšnji pripravi ukrepov za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu in širši bližnjevzhodni regiji, pozivajo tudi v gospodarstvu. Z nekaj predlogi so v torek seznanili ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki se je strinjal, da se morajo pripraviti na najhujše scenarije preventivno in na zalogo, da bodo potem lahko hitreje ukrepali. Ob tem je menil, da bi bili lahko ukrepi podobnim tistim, ki jih je vlada sprejela v času energetske krize leta 2022.

Novice Golob končal drugi povolilni pogovor s prvaki strank