Petek, 17. 3. 2023, 6.47
1 leto, 8 mesecev
V spopadih s policijo v Parizu aretirali več kot 200 ljudi #foto #video
V več mestih po Franciji so se po včerajšnji nepričakovani odločitvi vlade, da z uporabo ustavnega instrumenta sama sprejme pokojninsko reformo, ki med drugim predvideva zvišanje upokojitvene starosti z 62 na 64 let, zbrali jezni in izigrani državljani. V središču Pariza se je zbralo več tisoč ljudi, zažigali so lesene palete, prišla je tudi policija, ki je območje zaprla. Policija je proti protestnikom med drugim uporabila solzivec in pridržala 217 ljudi.
Po potrditvi reforme, ki ji nasprotujejo tudi sindikati, so se na ulicah francoskih mest v četrtek zvečer začeli zbirati protestniki. O protestih so poročali iz Marseilla, Dijona, Nantesa, Rennesa, Rouena, Grenobla, Toulousa in Nice. V Parizu so se protestniki zbrali na trgu Place de la Concorde, kjer jih je policija naštela okrog 6000.
Francoski poslanci so danes vložili dva predloga nezaupnice vladi premierke Elisabeth Borne, ker je v četrtek mimo parlamenta sprejela nepriljubljeno pokojninsko reformo. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki navaja parlamentarne vire, naj bi spodnji dom parlamenta predloga verjetno obravnaval v ponedeljek popoldne.
Zgornji dom parlamenta, senat, je kompromisno besedilo reforme, ki je naletela na močno nasprotovanje sindikatov in javnosti ter opozicije, potrdil v četrtek. Isti dan bi moralo slediti glasovanje v narodni skupščini. Ker vlada predsednika Emmanuela Macrona v njej nima večine, podpora konservativnih republikancev pa ni bila zagotovljena, je vlada uporabila ustavni instrument, s katerim je reformo sprejela mimo parlamenta.
Proti odločitvi je na ulicah protestiralo več tisoč ljudi, sindikati pa so napovedali nove stavke in proteste. Izbruhnili so tudi izgredi, policija pa je proti protestnikom uporabila solzivec in prijela 310 ljudi. Iz države tudi danes poročajo o protestih.
Zaradi sprejema reforme mimo parlamenta so poslanci poslanske skupine neodvisnih poslancev Liot danes vložili medstrankarski predlog nezaupnice vladi, ki so ga podpisali tudi člani levega zavezništva Nupes.
Drugi predlog nezaupnice pa so vložili poslanci skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen. Ta predlog naj bi dobil manjšo podporo, a je stranka že sporočila, da bo podprla tudi omenjeni predlog neodvisnih poslancev.
Pričakovati je, da bo vlada obe nezaupnici prestala, saj bi ju morala podpreti vsaj polovica opozicijskih republikancev, kar pa je le malo verjetno, poroča AFP.
Prišlo je tudi do izgredov in spopadov s policijo. Protestniki so sredi trga prižgali ogenj in obmetavali policiste z različnimi predmeti. Policija je pri praznjenju trga med drugim uporabila vodni top in solzivec. Pridržanih je bilo 219 ljudi.
Zveza sindikatov, ki se borijo proti pokojninski reformi, je ta konec tedna pozvala k "lokalnim shodom", k devetemu dnevu stavk in demonstracij po državi pa v četrtek, 23. marca.
V izjavi so obsodili sprejem reforme "na silo" in kot resno ocenili "odgovornost vlade za socialno in politično krizo, ki je posledica te odločitve, ki pomeni zanikanje demokracije", poroča francoski dnevnik Le Monde.
V mestu Grenoble na jugozahodu države je bila med več sto protestniki tudi predstavnica sindikata CGT Karen Mantovani, ki je dejala, da je bila očitno naivna, ko je mislila, "da bodo vsaj malo spoštovali demokracijo".
V mestu Lille se je eden od protestnikov vprašal, kako je lahko francoski predsednik Emmanuel Macron preslišal nasprotovanje javnosti reformi. Na transparentu ga je vprašal, če potrebuje njegov slušni aparat.
V Lyonu na jugu države pa se je zbralo okoli 400 ljudi, ki so Macrona pozivali k odstopu.
Sindikati mobilizirali več sto tisoč ljudi
Ankete so v zadnjih tednih pokazale, da reformi nasprotujeta dve tretjini Francozov, hkrati pa jih je prav toliko menilo, da jo bodo kljub temu sprejeli.
Stavke in protesti proti pokojninski reformi sicer potekajo že več tednov. Sindikati so vsakič mobilizirali več sto tisoč ljudi. Največ ljudi se je na ulice podalo 7. marca, ko se je protestov po podatkih policije udeležilo 1,28 milijona, po podatkih sindikatov pa več kot tri milijone ljudi.
Sprejem reforme mimo parlamenta bi lahko še zaostril stavke na železnici, v rafinerijah in drugih sektorjih.
8