SiolNET. Novice Svet
0,22

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Švica: zelenih strank kljub velikemu uspehu verjetno ne bo v vladi

0,22

termometer

Volitve v Švici
Na parlamentarnih volitvah v Švici je veliki met uspel Zelenim. Foto: Reuters

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Švici sta zeleni stranki dosegli velik uspeh, pri čemer so levo usmerjeni Zeleni postali celo četrta najmočnejša parlamentarna sila. Kljub temu jim verjetno tokrat še ne bo uspel preboj v vlado. Na prvem mestu se je obdržala desna Švicarska ljudska stranka (SVP).

Glede na končne izide so levo usmerjeni Zeleni v nedeljo zbrali 13,2 odstotka glasov volivcev in pridobili 17 poslanskih sedežev, tako da jih imajo zdaj 28. Sredinski Zeleni liberalci so prejeli 7,8 odstotka glasov in pridobili devet poslanskih stolčkov. Po novem jih imajo 16. "To so bile vsekakor podnebne volitve," je uspeh Zelenih komentiral vodja njihove poslanske skupine Balthasar Glättli.

V Švici niso ravnodušni do podnebnih sprememb

Da se bodo volitve tokrat vrtele predvsem okoli podnebnih sprememb oziroma nezadovoljstva s podnebno politiko vladajoče politike, je bilo jasno že v predvolilni kampanji, saj javnost ni ravnodušna do dejstev, kot je skrčenje švicarskih ledenikov za deset odstotkov v zadnjih petih letih.

Pozivi mlade švedske aktivistke Grete Thunberg so v Švici še posebej močno odmevali. Pozivi mlade švedske aktivistke Grete Thunberg so v Švici še posebej močno odmevali. Foto: Reuters

Pozivi mlade švedske aktivistke Grete Thunberg so tako v Švici še posebej močno odmevali. Več tamkajšnjih kantonov je razglasilo izredne podnebne razmere, v zadnjih mesecih pa se je po več deset tisoč ljudi udeleževalo stavk za podnebje. Konec septembra je na podnebne proteste v Bern prišlo sto tisoč ljudi.

Na prvem mestu ljudska stranka, sledijo socialdemokrati in liberalci

Na prvem mestu je tudi po nedeljskem glasovanju ostala SVP, ki je sicer večinoma ignorirala vprašanje podnebnih sprememb in celo obsojala "podnebno histerijo", pri tem pa vztrajala pri svoji protipriseljenski in protievropski retoriki. Zbrala je še vedno največ glasov med vsemi strankami oziroma 25,6 odstotka glasov, a je to za 3,8 odstotne točke manj kot na zadnjih volitvah. V parlamentu bo zasedla 54 poslanskih sedežev.

Na prvem mestu je tudi po nedeljskem glasovanju ostala SVP, ki je sicer večinoma ignorirala vprašanje podnebnih sprememb. Na prvem mestu je tudi po nedeljskem glasovanju ostala SVP, ki je sicer večinoma ignorirala vprašanje podnebnih sprememb. Foto: Reuters

Socialdemokrati (SP) so ostali druga najmočnejša stranka, a jim je podpora upadla za dve odstotni točki in so na koncu zbrali 16,8 odstotka glasov (39 poslancev). Sledijo jim liberalci (FDP) s 15,1-odstotno podporo, kar pomeni padec za 1,3 odstotne točke (29 poslancev). Do zdaj četrtouvrščeno Krščanskodemokratsko ljudsko stranko (CVP), ki ji je podpora upadla za 0,2 odstotne točke na 11,4 odstotka glasov, kar pomeni 25 poslanskih sedežev, so s tega mesta izrinili Zeleni.

Poznavalci dvomijo, da bo Zelenim uspel vstop v vlado

Ti bi si zdaj lahko prizadevali, da prvič vstopijo v vlado oziroma bundesrat, v katerem si sedem mest v skladu s švicarsko edinstveno demokracijo konkordance po načelu tako imenovane čarobne formule že šest desetletij kot najmočnejše politične sile delijo SVP, SP, FDP in CVP.

"Sestava bundesrata ni več povsem ustrezna," je v televizijski razpravi v nedeljo zvečer izjavila predsednica Zelenih Regula Rytz in tako dala vedeti, da si bo njena stranka prizadevala vstopiti v vlado, a le pod pogojem, če bo eden izmed trenutnih ministrov odstopil ali se upokojil.

Tako politični analitiki kot številni politiki iz vrst Zelenih sicer dvomijo, da bo stranki uspel vstop v vlado. Švicarka politična tradicija namreč veleva, da mora stranka, ki želi na novo vstopiti v vlado in spremeniti kvote v njej, dober rezultat doseči vsaj na dvojih zaporednih parlamentarnih volitvah. Zeleni so v nedeljo ob svojem volilnem uspehu terjali, da se v Švici skliče podnebni vrh, na katerem bi predsedniki političnih strank in znanstveniki dorekli načrt za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Med pomembnimi temami tudi priseljevanje in odnosi z EU

Poleg podnebnih sprememb so bile na volitvah pomembne teme tudi visoke cene zdravstvenega zavarovanja, zastala pogajanja okoli novega okvirnega institucionalnega sporazuma z EU in priseljevanje. Švicarski parlament sicer šteje skupaj 246 članov, od tega 200 v nationalratu in 46 v ständeratu.

Medtem ko nationalrat volijo po proporcionalnem sistemu, ima v ständeratu vsak kanton ne glede na število prebivalcev po dva sedeža, ki se ju izbira po večinskem sistemu. Datum drugega kroga volitev za ständerat bo po kantonih različen. Sedem ministrov novega bundesrata bosta oba domova parlamenta izbirala 11. decembra.

Komentarji

3

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • amarita / 21.10.2019. ob 14:17 +1 0

    ZELENI SVICE SO (PO SIOLU) LEVO USMERJENI???? kaj so tudi desno usmerjeni ZELENI????

    +1 0
  • ksljbles / 21.10.2019. ob 12:00 +1 0

    A je to korektna politična informacija, ali navijaštvo sorodnih vladajočih strank naše slovenske politične realnosti?, upam da siol ne bo padel na nivo dnevnika Delo in s tem posledično...

    +1 0
  • nebosa / 21.10.2019. ob 16:19 0 0

    Amarita to je laz Siola. Niso levo usmerjeni. Pri nas v Svici ni bivsih komunistov, ki slavijo revolucijo in zidajo spomenike in organizirajo proslave, kjer junaski partizani vedno premagajo Nemce. Lp

    0 0
delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin