Četrtek, 15. 12. 2022, 14.20
1 leto, 4 mesece
ECB že četrtič zapored dvignil obrestne mere in ni še konec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,29
4
Obrestne mere so se zvišale za 0,5 odstotne točke.
Svet Evropske centralne banke (ECB) je osrednje obrestne mere v evrskem območju zvišal za 0,5 odstotne točke. Gre za četrti zaporedni dvig, skupaj pa je osrednji organ evrske denarne politike obrestne mere od julija zvišal za 2,5 odstotne točke. V prihodnjih mesecih napoveduje dodatna zvišanja.
Svet ECB se je v luči rekordno visokih ravni inflacije sredi tega leta odločil za začetek zaostrovanja denarne politike, kar so v Frankfurtu poimenovali normalizacija. Najprej so julija obrestne mere – glavna je bila dolgo časa pri nič odstotkih, depozitna pa celo v negativnem območju – zvišali za 0,5 odstotne točke, septembra in oktobra je sledil dvig za po 0,75 odstotne točke, tokrat je bil dvig spet nekoliko manj obsežen.
Skupaj so se obrestne mere v območju skupne valute letos tako zvišale za 2,5 odstotne točke, kar predstavlja rekordno dinamiko zaostrovanja denarne politike. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo tako po novem 2,5 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 2,75 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera pa dva odstotka.
Napovedali dodatne dvige
V ECB dvige obrestnih mer napovedujejo tudi v prihodnje. Svet namreč ocenjuje, da "bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čim prej vrnila na srednjeročni cilj pri dveh odstotkih.
Rast obrestnih mer naj bi trajala vsaj do konca prvega trimesečja 2023. Glede končne ravni obrestnih mer se na trgih omenja raven okoli treh odstotkov, pričakovanja sežejo tudi do 3,5 odstotka. Raven evrskih obrestnih mer je sicer ob poznejšem začetku zaostrovanja denarne politike še vedno precej nižja kot v ZDA ali Združenem kraljestvu.
Tokratni dvig sledi podatku o novembrskem nazadovanju inflacije z 10,6 odstotka na sicer še vedno visokih deset odstotkov. Povod za nekoliko manjše zvišanje kot na prejšnjih dveh zasedanjih bi lahko bil tudi premislek glede učinka na gospodarsko dejavnost v evrskem območju. Ta se je namreč občutno umirila in evrske države leta 2023 čaka celo recesija, ki pa bo po zadnjih napovedih vendarle bolj blaga.
Znižali napoved inflacije
ECB je danes objavila tudi nove napovedi za območje skupne valute. Pričakovano ocene kažejo na precej višjo inflacijo in v prihodnjem letu nižjo rast kot v zadnji septembrski napovedi.
Analitiki ECB zdaj pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 8,4 odstotka, prihodnje leto 6,3 odstotka, leta 2024 pa naj bi padla na 3,4 odstotka. V septembrski napovedi so bile številke pri 8,1, 5,5 in 2,3 odstotka. ECB je objavila tudi pričakovanje za leto 2025, ko naj bi bila inflacija pri 2,3 odstotka.
Za rast BDP medtem strokovnjaki zdaj pričakujejo, da bo letos ta dosegla 3,4 odstotka, prihodnje leto vsega 0,5 odstotka in leta 2024 nato 1,9 odstotka. Septembra so bile številke pri 3,1, 0,9 in 1,9 odstotka. Za leto 2025 v ECB pričakujejo 1,8-odstotno gospodarsko rast.
Svet ECB je skladno z napovedmi danes razpravljal tudi o načrtu za postopno zmanjšanje bilančne vsote ECB, ki v času zadnjih kriz in izvajanja programov odkupovanja obveznic ter obsežnih dolgoročnih posojil bankam močno narasla.
Od začetka marca 2023 se bo portfelj v okviru rednega programa nakupa vrednostnih papirjev zmanjševal "postopno in predvidljivo", saj centralne banke evrskega območja ne bodo ponovno investirale glavnice zapadlih obveznic. Zmanjšanje bo do konca drugega četrtletja 2023 v povprečju znašalo 15 milijard evrov na mesec, sčasoma bo določena tudi dinamika v obdobju zatem.
Svet ECB bo na februarski seji objavil podrobne parametre zmanjševanja imetij v okviru rednega programa. Svet bo ob tem redno ocenjeval dinamiko zmanjševanja portfelja glede na cilje denarne politike.
Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covid-19, pa nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev ponovno investirati vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo svet ECB upravljal tako, da "se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike".
Obrestne mere zvišali tudi britanska in ameriška centralna banka
Britanska centralna banka Bank of England je ključno obrestno mero danes zvišala za 0,5 odstotne točke na 3,5 odstotka, kar je najvišja raven v 14 letih. Odločitev, ki sledi sredini potezi ameriške centralne banke, predstavlja deveto zaporedno zvišanje ključne obrestne mere v boju proti visoki inflaciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot so pojasnili v Bank of England, so inflacijski pritiski še vedno očitni, pri čemer umirjanja razmer za zdaj ni na vidiku. "To upravičuje nadaljnje ukrepanje," so zapisali. Kljub vsemu je bil tokratni dvig ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke skromnejši kot novembra.
Je pa banka ob tem izboljšala napoved za britansko gospodarstvo, saj v zadnjem letošnjem četrtletju zdaj pričakuje 0,1-odstotni padec bruto domačega proizvoda. Pred tem je napovedovala 0,3-odstotnega.
V banki so že pred časom ocenili, da je britansko gospodarstvo v recesiji, ki bo trajala celotno prihodnje leto. Inflacija je trenutno pri 10,7 odstotka, kar je najvišje v zadnjih 40 letih.
Ameriška centralna banka je v sredo ključno obrestno mero zvišala za 0,5 odstotne točke na raven med 4,25 in 4,50 odstotka, kar je najvišje po letu 2007.
4