Ponedeljek, 23. 1. 2023, 18.54
1 leto, 3 mesece
Švedi razbesneli turškega predsednika Erdogana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,59
40
"Če ne spoštujete Turčije ali verskih prepričanj muslimanov, potem od nas ne morete dobiti podpore glede Nata," je dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Švedska naj ne računa na podporo Turčije pri vstopu v zvezo Nato, je danes dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, potem ko je minulo soboto pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu potekal protest pod vodstvom desničarskega skrajneža Rasmusa Paludana, na katerem je ta sežgal islamsko sveto knjigo Koran. Švedski politiki so sicer obsodili dejanja skrajneža, vendar so hkrati tudi branili široko opredelitev svobode govora v svoji državi.
"Švedska naj od nas ne pričakuje podpore za Nato," je v svojem prvem uradnem odzivu na dejanje švedsko-danskega politika Paludana, znanega po protiislamskih stališčih, dejal Erdogan.
"Če ne spoštujete Turčije ali verskih prepričanj muslimanov, potem od nas ne morete dobiti podpore glede Nata," je dodal turški predsednik v odzivu na sobotni protest v švedski prestolnici, ki so ga švedske oblasti kljub nasprotovanju Ankare odobrile. Dejanje sežiga je ob tem označil za sramoto.
Švedski politiki so sicer obsodili dejanja skrajneža, vendar so hkrati tudi branili široko opredelitev svobode govora v svoji državi. "Svoboda izražanja je temeljni del demokracije," je na Twitterju zapisal švedski premier Ulf Kristersson.
"Sežiganje knjig, ki so za mnoge svete, je zelo nespoštljivo"
"Toda, kar je zakonito, ni nujno primerno. Sežiganje knjig, ki so za mnoge svete, je zelo nespoštljivo dejanje," je še dejal premier, medtem ko je Erdogan ocenil, da gre za zločin iz sovraštva, ki ga ni mogoče braniti s svobodo govora.
Po ruskem napadu na Ukrajino je Švedska skupaj s Finsko po desetletjih nevtralnosti maja lani zaprosila za članstvo v Natu. Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic zveze, končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament.
Vendar pa Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami, med drugim z izročitvijo več oseb, ki jih Ankara obravnava kot teroriste. Pri tem gre v prvi vrsti za domnevne borce v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) in privržence islamskega klerika Fethullaha Gülena.
Turškega predsednika na Twitterju primerjali z Mussolinijem
Ankara je minuli petek zaradi protesta že drugič v dveh tednih na pogovor poklicala švedskega veleposlanika. Pred tem ga je poklicala v odziv na videoposnetek kurdskih aktivistov v Stockholmu, ki prikazuje lutko Erdogana, obešeno za noge. Obenem so turškega predsednika na Twitterju primerjali z italijanskim fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem.
Protiislamska dejanja Paludana, ki je bil v preteklosti sicer že obsojen zaradi rasizma, so lani sprožila nemire po vsej Švedski. Na enem od zborovanj svoje skrajno desne stranke Trda linija je namreč že nameraval zažgati Koran.
40