Strasbourg: Večletni proračun z prepričljivo večino pod streho

Potrdili so ga sicer z grenkim priokusom, saj je z 960 milijardami evrov skromnejši, kot bi si želeli.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je glasovanje označil za "izredno pomembno", saj pomeni, da bodo lahko prepotrebna sredstva EU zdaj pravočasno stekla s 1. januarjem 2014. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ocenil, da "je to velik dan za Evropo", saj dogovor "pomaga vsem družinam v Evropi".

Minuli teden le dosežen preboj EU je šla v minulem letu skozi vrsto proračunskih bitk, kar je pred začetkom novega večletnega finančnega obdobja običajno. A na koncu se je čas že nevarno iztekal in na kocki je bila verodostojnost EU. Minuli teden je bil nato med državami in parlamentom, ki imajo po lizbonski pogodbi enakovredno vlogo pri sprejemanju proračuna, le dosežen preboj.

Po današnji potrditvi v Evropskem parlamentu, mora finančni okvir sedaj sicer potrditi še Svet, kar pa je zgolj formalnost.

V letih 2014-2020 bo v evropski blagajni skupno za 960 milijard evrov zavez, kar je 3,5 odstotka manj kot v iztekajočem se sedemletnem finančnem obdobju in obenem točno en odstotek BNP unije. To je prvi večletni proračun, ki je siromašnejši od predhodnega, zato so ga poimenovali proračun zmernosti.

Slabih 38 odstotkov denarja bo šlo za skupno kmetijsko politiko, 34 odstotkov za kohezijsko in regionalno politiko, dobrih sedem odstotkov za program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, dobre tri za instrument za povezovanje Evrope ter 1,5 odstotka za program Erasmus+. Skupaj slabih devet milijard evrov bo iz različnih skladov šlo za boj proti brezposelnosti mladih.

Proračun unije bo po novem precej prožnejši Politični dogovor o proračunu 2014-2020 je EU v pogajanjih v t. i. trialogu med parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo sicer dosegla junija. Evropski parlament z obsegom ni bil zadovoljen, a ker na krovno številko ni mogel vplivati, se je v pogajanjih osredotočil na druge teme.

Že do poletja so poslanci dosegli dvoje. Proračun unije bo po novem precej prožnejši, kot je bil - tako ko gre za prerazporejanje sredstev med različnimi postavkami kot med leti. Denar naj bi tako res šel tja, kjer je najbolj potreben, sredstva, ki bodo ostala neporabljena, pa se ne bodo več vračala v žepe držav.

Kot drugo je parlament dosegel, da bo morala komisija leta 2016 izvesti temeljito vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in predlagati ustrezne popravke.

Med pogoji, pri katerih so ves čas vztrajali poslanci, sta bila poleg tega še dogovor o celovitem rebalansu letošnjega proračuna EU in preučitev sistema lastnih virov za polnjenje evropske blagajne. Sedanje stanje, ko so prilivi vanjo odvisni od "dobre volje" držav, po njihovem mnenju namreč ni vzdržen.

Članice so pristale, da bodo pokrile 3,9-milijardno luknjo Slednje je bilo rešeno z dogovorom o vzpostavitvi posebne delovne skupine, ki bo preučila možnosti za priliv lastnih prihodkov unije. Zaživela bo v kratkem, po obljubah Sveta še letos, in bo prve ugotovitve predstavila do konca prihodnjega leta.

Minuli teden je bil nato dosežen še zadnji potreben kompromis - države članice so pristale, da bodo pokrile 3,9-milijardno luknjo, ki je še zevala v letošnjem proračunu.

V današnji razpravi pred glasovanjem so se predstavniki treh največjih političnih skupin - EPP, S&D in Alde - strinjali, da dogovor, ki so ga na koncu dosegli z državami članicami, nikakor ni popoln, a je očitno edini možen, zato ga bodo podprli.

Podobno so se po potrditvi finančnega okvira odzvali evropski poslanci iz Slovenije: večletni proračun EU resda ni popoln, je pa v času krize sprejemljiv kompromis. Kot se je izrazil Milan Zver (EPP/SDS), je večina parlamenta pač s stisnjenimi zobmi dahnila da, saj je "v takih razmerah smiselna real politika".

Dolgoročno edina rešitev za uspeh EU je večja finančna neodvisnost unije" Kot svetle točke proračunskega kompromisa so izpostavili, da namenja več sredstev za program Erasmus+ in za zaposlovanje mladih ter da je fleksibilnejši. Veseli jih tudi vzpostavitev skupine za preučitev lastnih virov EU, saj je, kot je ocenil Jelko Kacin (Alde/LDS) "dolgoročno edina rešitev za uspeh EU večja finančna neodvisnost unije".

Poslanci pa so obenem tudi opozorili, da je zdaj na vrsti Slovenija, da pripravi projekte in razpoložljivi denar iz tega proračuna, kolikor koli ga je že, tudi počrpa. 1. januar je že skoraj tu, so opozorili.

Po načelu "nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno" so evropski poslanci vztrajali, da bodo sedemletno finančno perspektivo dokončno potrdili šele, ko bodo zaprti vsi dosjeji, ki so z njo tesno povezani. In obratno - da bodo zeleno luč za te dosjeje prižgali šele, ko bo potrjen večletni proračun.