"SPD bi razdajal denar, če tega imamo ali pa ne"

Velika rdeče-črna koalicija je v Nemčiji nazadnje vladala med letoma 2005 in 2009, ko je vlado prvič vodila Angela Merkel, ki je unijo svojih krščanskih demokratov (CDU) in sestrske CSU popeljala do zmage. Na volitvah 2009 je SPD dosegla enega svojih najslabših izidov in pristala v opoziciji. V stranki so po tokratnih volitvah številni opozarjali pred ponovno koalicijo z Merklovo, a je do nedeljske konvencije okoli 200 delegatov SDP ta upor zbledel. Delegati so potrdili začetek pogajanj, ki naj bi stekla v sredo.

SPD je med deset temeljnih točk, od katerih ne namerava odstopiti, uvrstila minimalno urno postavko v višini 8,5 evra, enako plačilo za oba spola, povečanje investicij v infrastrukturo in izobraževanje, pravico do dvojnega državljanstva za mlade pripadnike narodnih manjšin, ki se morajo zdaj ob polnoletnosti odločati med nemškim ali tujim državljanstvom, enake pokojnine za upokojence tako na vzhodu kot zahodu Nemčije, sprejetje ukrepov, ki bi olajšali usklajevanje dela z družinskim življenjem. Stranki naj bi poleg tega oblikovali skupno strategijo za okrepitev rasti v evroobmočju in zvišanje zaposlenosti.

SPD se bo morala zadovoljiti z manj SPD ne bo vztrajala pri dveh zahtevah, ki so jih konservativci odločno zavrnili – pravici do posvojitev za homoseksualne pare in ukinitvi socialnega dodatka za eno- in dvoletne otoke, ki ne hodijo v vrtec. SPD se je odpovedala tudi najbolj sporni točki, zahtevi po povišanju davkov.

Mandat za pogajanja pomeni zmago za vodjo SPD Sigmarja Gabriela, ki se zaveda, da bo moral skleniti veliko kompromisov, če bo želel doseči dober koalicijski dogovor s konservativci, ki jim je do absolutne večine v 631-članskem parlamentu zmanjkalo le pet sedežev. Pred osmimi leti je bilo povsem drugače. Obe stranki sta bili skoraj izenačeni. Unija CDU/CSU je prejela 35,2 odstotka, SPD pa 34,2 odstotka glasov volivcev. Socialni demokrati so dobili tako pomembna ministrstva, kot so zunanje in finančno ministrstvo ter ministrstvo za delo. Tokrat bodo morali biti bolj skromni. Pogajanja o ministrskih stolčkih bodo zadnja na seznamu, je napovedal Gabriel, kar nakazuje, da socialni demokrati morda pričakujejo več, kot so jim konservativci pripravljeni dati.

Pogajanja o veliki koaliciji leta 2005 so trajala 65 dni. Tokrat bi novo vlado po napovedih Gabriela lahko oblikovali do božiča, tri mesece po volitvah. Generalni sekretar CDU Hermann Groehe je sporočil, da je stranka ves november namenila koalicijskim pogajanjem, ki naj bi bila tako hitra kot temeljita, da bi se izognili morebitnim prihodnjim nesoglasjem v koaliciji. Verjetno največjo oviro novi veliki koaliciji predstavljajo člani SPD, ki bodo morali potrditi koalicijsko pogodbo. SPD se je borila za to, da bi Merklovo spravila z oblasti, zdaj pa ji bo omogočila še štiri leta vladanja, so nezadovoljni številni med njimi. Tega se zavedajo tudi Merklova in nekateri vodilni v CDU. Groehe je napovedal, da bodo skušali doseči pošten kompromis, ki bo zadovoljil tudi bazo SPD.

Velika skrivnost Pod pritiskom je tudi Merklova. V svojih vrstah ima vedno več nezadovoljnežev, ki menijo, da je stranko popeljala preveč v levo. Po osmih letih njenega vladanja je CDU glede številnih vprašanj blizu SPD. Pri temah, kot so pravice istospolno usmerjenih, bo tako manj manevrskega prostora za pogajanja. Predstavnica CDU Julia Klöckner je zelo kritična do zahtev SPD. Socialnim demokratom očita, da so se osredotočili zgolj na razdajanje denarja, "če tega imamo ali pa ne", ne pa tudi na rast gospodarstva in konkurenčnost. V pogovoru za Die Welt je dejala, da "ni socialno, če bodo morali za naša današnja naročila še večji račun plačati naši otroci". Kdor želi biti socialno pravičen, mora skrbeti za trdne finance, je poudarila. Podobno je pred preveč radodarnimi izdatki države opozoril predsednik združenja gospodarstvenikov znotraj unije CDU/CSU Carsten Linnemann: "Seznam socialno-političnih izdatkov je že zdaj dolg. Kako to financirati brez novega zadolževanja, je zame v tem trenutku velika skrivnost."