Španski enklavi v Afriki tarči priseljencev

"Uspelo nam je, čeprav je bilo res težko. Zdaj bom poskušal priti v Evropo," je novinarjem časopisa Deutsche Welle povedal Mohamed Abdi, eden izmed mnogih afriških priseljencev, ki se jim je uspelo prebiti v strogo varovano špansko enklavo Melilla na obali Maroka.

Na obdobju mesta je veliko sprejemno središče za priseljence. Večinoma so iz Somalije, od koder so prehodili dolgo in nevarno pot, skoraj čez vso Afriko. Za njih je prva postaja na poti v Evropo prav Melilla, malo manj kot pet kvadratnih kilometrov velika španska enklava na maroški obali. Poleg Melille imajo Španci še eno enklavo, Ceuto. Obe sta po statusu avtonomni, obe sta prostocarinski pristanišči in obe sta edini del Evropske skupnosti, ki se nahaja v Afriki. Zato se mnogim priseljencem zdi, da so s prihodom v ti dve mesti že prišli v Evropo. Pa seveda ni tako.

Mesto Melilla je obdano z vrhunsko zaščito. "Tri ograje so opremljene z najboljšo tehnologijo, pa ne morejo zaustaviti ljudi," je dejal José Palazon, ustanovitelj organizacije za zaščito človekovih pravic PRODEIN. "Kdor stoji pred mestom, se sprašuje, kako naj prepleza te varnostne sisteme. Pa vendar mnogim uspe. Če človek beži pred vojno in lakoto, potem ima tudi moč premagati te ograje."

Prebivalci se ne pritožujejo Organizacija PRODEIN spremlja dogajanje na meji in pomaga pribežnikom, ki se prebijejo v mesto. Mnogokrat opozarjajo na nasilje, ki se dogaja na meji. "Ograjo in varnostne sisteme financira Evropska skupnost. Ker vzdrževanje ograje stane veliko denarja, za španski ugled ni najbolje, da se toliko ljudi prebije prek varnostnih sistemov," razloži Palazon.

Samo maja je ograjo preplezalo okoli 200 pribežnikov, med njimi je najmanj 60 od teh uspelo pobegniti policiji. Pogosto se zgodi, da skušajo ograjo preplezati v velikih skupinah. Nazadnje je pretekli teden to skušala narediti skupina 70 podsaharskih priseljencev.

Prebivalci Melille pa zaradi velikega števila pribežnikov niso vznemirjeni. Razumejo, zakaj so prišli, in z njimi sočustvujejo. "Iz političnega stališča priseljenci predstavljajo težavo, toda iz človeškega nas ne motijo," je dejal eden izmed prebivalcev Melille. Morda so prebivalci tako strpni tudi zato, ker jih je večina maroškega porekla. Obe enklavi sta edini del Španije, kjer je dela prost dan nekatoliški praznik – oba največja muslimanska praznika, eid el adh in eid al fitr, sta v Melilli in Ceuti dela prosta dneva.