Bodo stare vrednosti nepremičnin za uveljavljanje socialnih pravic veljale še do leta 2028?

Vlada je prejšnji teden določila besedilo predloga novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin ter ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve naložila, da do konca leta 2026 pripravi akcijski načrt za zagotovitev začetka uporabe podatkov iz evidence vrednotenja za potrebe ugotavljanja materialnega položaja. 

Predlagana sprememba naj bi preprečila, da bi višje posplošene vrednosti nepremičnin vplivale na upravičenost do nekaterih pravic iz javnih sredstev, med drugim otroškega dodatka, državne štipendije ali denarne socialne pomoči. 

"Ob drastičnem zvišanju vrednosti nepremičnin so meje neprimerne"

Predlog novele zakona predvideva podaljšanje uporabe starih podatkov o vrednosti nepremičnin pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev. Po predlogu bi se vrednosti nepremičnin iz registra, kakršne so bile evidentirane v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020, uporabljale vse do 1. februarja 2028.

Zakonodaja na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev je namreč prilagojena obstoječim vrednostim nepremičnin, je zapisano v zakonskem predlogu. "Ob drastičnem zvišanju vrednosti nepremičnin so obstoječe meje premoženja neprimerne, zato je treba nekatere določbe veljavne zakonodaje prilagoditi, da bo zadoščeno načelu enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in spoštovanja človekovega dostojanstva. Prav tako se struktura in vsebina podatkov, ki naj bi jih po novem pridobivali, razlikuje od obstoječih Gursovih evidenc."

Kot razlog za predlagani zamik navajajo, da tako obsežne zakonske in tehnične spremembe zahtevajo vsaj 12 mesecev za prilagoditve informacijskega sistema. Po pojasnilih predlagateljev bi s tem omogočili dovolj časa za prilagoditev informacijske podpore in spremembo premoženjskih cenzusov v zakonodaji, ki ureja posamezne socialne pravice.

Predlagatelji spremembo utemeljujejo z varovanjem socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva. V javnosti se sicer pojavljajo opozorila, da bi lahko nove vrednosti nepremičnin vplivale na velik del prejemnikov socialnih transferjev, po nekaterih medijskih ocenah naj bi bilo prizadetih več deset tisoč družin.

DZ mora pohiteti

Zakonodajnopravna služba državnega zbora pa v svojem mnenju opozarja na časovno omejitev, saj bo sprememba predloga zakona mogoča le, če bo zakon sprejet pred 1. avgustom 2026. Pri tem opozarjajo, da je treba upoštevati celoten zakonodajni postopek, vključno z možnostjo veta državnega sveta in zakonodajnega referenduma.

Predlog bodo danes obravnavali na odboru za finance, v sredo pa je predvidena obravnava na 17. izredni seji državnega zbora.