Ponedeljek, 14. 10. 2019, 7.02
5 let
Špansko vrhovno sodišče katalonskim voditeljem dosodilo do 13 let zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,73
13
V gibanju za katalonsko neodvisnost želijo, da bi sodba poenotila njihove vrste in da bi se njihovi podporniki odpravili na ulice.
Špansko vrhovno sodišče je danes devetim od 12 katalonskih voditeljev, ki jim je sodilo zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije, dosodilo od devet do 13 let zapora. Obsojeni so vstajništva in zlorabe javnih sredstev.
Na najvišjo kazen, 13 let zapora, je vrhovno sodišče zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsodilo nekdanjega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa.
"Edina možnost je nova država"
Junquerasa so aretirali novembra 2017, od tedaj pa je že skoraj dve leti preživel v priporu. Obtoženi številka ena je postal, potem ko je nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont pred sodnim pregonom pobegnil v Belgijo. Obsodbo je označil za maščevanje države in poudaril, da Katalonci nimajo druge možnosti, kot da ustanovijo svojo državo.
"Ni druge možnosti kot oblikovanje nove države, da bi pobegnili iz te, ki preganja demokrate, prepoveduje glasovanje in proteste ter zapira zaradi političnih prepričanj," je v prvem odzivu sporočil Junqueras.
"Neodvisnost je danes za svobodnejšo, pravičnejšo in bolj demokratično družbo potrebna bolj kot kadarkoli," je dodal in napovedal, da se bodo vrnili še močnejši.
Najvišjo zaporno kazen si je prislužil nekdanji podpredsednik katalonske vlade Janqueras.
Poskus oviranja izvajanja zakonodaje
Junqueras, 50-letni nekdanji zgodovinar, je na čelu levo usmerjene stranke ERC, za neodvisnost Katalonije pa si prizadeva praktično že vse življenje. Puidgemont mu je leta 2017 poveril organizacijo referenduma, po katerem je katalonski regionalni parlament 27. oktobra 2017 sprejel tudi resolucijo, ki je predvidevala ustanovitev neodvisne Katalonije - a ta je bila pri življenju le kratek čas.
Tožilstvo ga je obtožilo upora in zlorabe javnih sredstev ter zanj zahtevalo 25 let zapora. Državno odvetništvo, ki ga imenuje vlada, je namesto upora predlagalo blažjo obtožbo vstajništva in zaporno kazen 12 let. Pri vstajništvu pa gre za poskus oviranja izvajanja zakonodaje.
Med obsojenimi je tudi Forcadellijeva.
Trije nekdanji katalonski ministri so bili medtem zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsojeni na 12 let zapora. Dva druga nekdanja ministra katalonske vlade sta bila obsojena na deset let in pol zapora.
Nekdanja predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell je bila zaradi vstajništva obsojena na zaporno kazen v višini 11 let in pol. 64-letna Forcadellova je nekdanja vodja Katalonskega narodnega združenja (ANC), civilnodružbene skupine, ki je organizirala množične shode za neodvisnost Katalonije. Obtožili in obsodili so jo, ker je ignorirala opozorila glede sprejemanja zakonov, ki so bili podlaga za referendum in resolucijo o neodvisnosti.
Vplivna vodja dveh civilnodružbenih gibanj, Jordi Cuixart in Jordi Sanchez, sta bila medtem obsojena na po devet let zapora, in sicer zaradi vstajništva, pozivanja k velikim zborovanjem in poskusov policiji preprečiti izpolniti sodno odločbo za ustavitev referenduma.
V Kataloniji sta znana kot Los Jordis, zagovorniki neodvisnosti Katalonije so ju večkrat označili za politična zapornika in tudi organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je pozivala k njuni izpustitvi. Po mnenju AI so obtožbe na njun račun neutemeljene.
V času referenduma je bil danes 55-letni Sanchez vodja ANC, 44-letni Cuixart pa vodja združenja Omnium Cultural, ki ga še vedno vodi. Oba so priprli 16. oktobra 2017, ker sta pozvala k demonstracijam pred enim izmed javnih poslopij, ki ga je tedaj preiskovala policija, tej pa so nato preprečili odhod. V teh demonstracijah ni bil nihče ranjen, je pa bilo poškodovanih nekaj policijskih vozil.
Cuixart je obsojen na devet let zapora.
Med obsojenimi tudi ministri
Pet nekdanjih regionalnih ministrov je danes sodišče obsodilo na od deset let in pol do 12 let zapora.
Med njimi je 55-letni Joaquim Forn, ki je bil v času referenduma katalonski notranji minister in ga je tudi dopustil. Poleg njega so zaporne kazni doletele še nekdanje ministre: 51-letnega Josepa Rulla, 48-letnega Raula Romevo, 60-letno Dolors Bassa in 53-letnega Jordija Turulla.
Preostalo trojico obtoženih, pri katerih gre prav tako za nekdanje regionalne ministre, je sodišče oglobilo z okoli 60 tisoč evri denarne kazni. 46-letni Santi Vila je iz katalonske vlade odstopil na predvečer razglasitve resolucije o neodvisnosti, preostala dva obsojenca sta 43-letni Carles Mundo in 55-letna Meritxell Borras.
Sojenje je povezano z referendumom o neodvisnosti Katalonije 1. oktobra 2017, ki so ga katalonske oblasti izvedle kljub sodni prepovedi. Neodvisnost je podprlo 90 odstotkov udeležencev ob 42-odstotni udeležbi. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra 2017 potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije kot "suverene, demokratične, socialne in pravne države".
Tako kot Cuixart je bil na devet let obsojen tudi Sanchez.
Sojenje se je začelo sredi februarja, končalo pa se je sredi junija.
Puigdemont: Gre za barbarsko dejanje
Na današnjo sodbo se že vrstijo prvi odzivi. "Skupno sto let zapora. Barbarsko dejanje," je na Twitterju zapisal nekdanji predsednik katalonske vlade Puigdemont, ki mu niso sodili, saj se je zatekel v tujino. "Treba se je odzvati kot še nikoli. Za prihodnost naših otrok. Za demokracijo. Za Evropo. Za Katalonijo," je dodal.
Katalonski minister za zunanje zadeve, institucionalne odnose in transparentnost Alfred Bosch pa je v odzivu zapisal, da je šlo za politični proces, danes izrečene kazni pa so "zgodovinska napaka, ki ne rešuje dilem katalonskega vprašanja, ampak razlike le še poglablja".
Bosch je kritičen do španskega premierja Pedra Sancheza, ki po njegovem mnenju ni storil ničesar, da bi položaj razrešil z dialogom. "Danes smo daleč od rešitve, obsodbe političnih zapornikov konflikt preusmerjajo na evropsko areno in mednarodna sodišča," je opozoril Bosch ter mednarodno skupnost pozval, naj odigra aktivno vlogo pri reševanju spora med Katalonijo in Španijo.
Sanchez pozval k dialogu
Španski premier Sanchez pa je dejal, da je čas, da Madrid in Barcelona obrneta novo stran v odnosih. Katalonijo je pozval k dialogu. "Po odločitvi vrhovnega sodišča moramo prek dialoga obrniti novo stran, temelječo na mirnem sobivanju v Kataloniji," je poudaril.
"Lahko začnemo novo poglavje za moderno, pluralno in strpno Katalonijo s primernim mestom v Španiji," je povedal v angleščini. Poudaril je, da je njegova vlada "pripravljena prispevati k dialogu v okviru ustave". "Nihče ni nad zakonom," je še poudaril in dodal, da "nikomur ne sodijo zaradi njegovih idej". S tem je zavrnil očitke zagovornikov katalonske neodvisnosti, ki trdijo, da gre za politični proces.
Španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska je medtem poudaril, da ne gre za maščevanje države, saj "so sodili konkretnim osebam za konkretna dejanja". "Imamo neodvisno sodno oblast z najnaprednejšimi demokratičnimi standardi ter pravno državo, in ne maščevalne države," je dejal.
Lisjak Gabrijelčič: Argumentacija sodbe katalonskim voditeljem izrazito politična
Analitik Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da je bila obsodba "izjemno politična, a pričakovana". Po njegovih besedah bo dodatno zaostrila reševanje katalonskega vprašanja. Sodba je bila pričakovana, saj se je že od konca sojenja sredi junija govorilo, da ne bodo obsojeni za upor, ki predvideva višjo zaporno kazen, ampak za vstajništvo, ki predvideva nižjo kazen.
"Mogoče je deloma presenečenje, da so kljub temu zelo visoke kazni za vse obtožence, tudi oba predstavnika civilne družbe, ki nista dobila nič nižji kazni," je poudaril poznavalec španske politike. Te visoke kazni pa so dobili "tako rekoč po zmoti". Dobili so jih, ker so s političnimi instrumenti izvajali državljanski pritisk, po njegovih besedah piše v sodbi. Argumentacija je, kot je razvidno iz delov razsodbe, objavljenih v medijih, "izrazito politična", je še poudaril.
Večina pravnih strokovnjakov meni, da vstajništvo pomeni neke vrste upor v malem. Vsi znaki, ki veljajo za upor, torej veljajo tudi za vstajništvo, samo v manjši meri, je pojasnil Lisjak Gabrijelčič. Dodal je, da glede tega sploh ni pravne prakse, zato je vrsta pravnikov opozarjala, da je to še toliko bolj skrb vzbujajoče. Ta člen se namreč lahko uporablja za vsako dejanje, uperjeno proti pravnemu redu ali ki se mu da pripisati upor proti pravnemu redu, čeprav v tem procesu ne pride do nasilja. "To mnoge, tudi tiste, ki ne simpatizirajo s katalonskim gibanjem za neodvisnost, skrbi," je poudaril.
Cerar: Ne smemo se vmešavati v suverenost Španije
Zunanji minister Miro Cerar je v odzivu na sodbo katalonskim voditeljem izpostavil, da je Španija suverena država in da je treba spoštovati suverenost njenega notranjega pravnega reda, kot to spoštujejo drugi, ko gre za Slovenijo. "Ne smemo se v to vmešavati," je poudaril Cerar po zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu.
Pojasnil je še, da pritožbenega sistema znotraj običajnega pravnega postopka ni. Obstaja še vedno možnost pritožbe na ustavno sodišče, pri katerem ni pričakovati velike razlike, potem pa še na Evropsko sodišče za človekove pravice, je dejal.
Kljub temu sodba po njegovem mnenju ne bo zaustavila daljšega procesa globlje diferenciacije znotraj katalonskega osamosvojitvenega gibanja. Zelo očitna so tudi trenja med bazo in politično elito, s katero so tisti, ki se zavzemajo za katalonsko neodvisnost, nezadovoljni. "Nezadovoljni so zaradi neodločnosti, nesposobnosti strateškega premisleka in zaradi tega, ker so stvar izpeljali na zelo 'šlampast' način," je povedal Lisjak Gabrijelčič.
Rupel označil sodbo za velikanski škandal
Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil oktobra 2017 na referendumu o katalonski neodvisnosti med mednarodnimi opazovalci, je sodbo označil za "velikanski škandal". Premierja Marjana Šarca je pozval, naj na Evropskem svetu Španiji zastavi vprašanje, kako bo to rešila.
"Jaz sem to pričakoval. Moram reči, da imam to za velikanski škandal," je Rupel povedal ob robu posveta o oblikovanju slovenskega pogleda na razvoj EU pri predsedniku republike Borutu Pahorju.
Španiji bi bilo treba po njegovem mnenju na ravni Evropske unije oziroma Evropskega sveta postaviti vprašanje, na kakšen način je pripravljena ta škandal odpraviti. "Jaz bi predlagal, da predsednik vlade na Evropskem svetu postavi takšno vprašanje. To bi bil učinkovit ukrep, to bi bila učinkovita pot k postopnemu reševanju nekega paradoksa. To je paradoks, ki kazi podobo demokracije v Evropi, pa seveda tudi v Španiji," je poudaril Rupel.
Izpostavil je, da "se, seveda, nihče od nas ne more neposredno vmešavati v delo sodišč". Vprašanje španski vladi pa se lahko postavi, je menil. "Ker mislim, da v Evropi vsaj, tudi pri nas, ni nobenega nesporazuma okrog tega. Vsi smo enakega mnenja, da, seveda, spada organiziranje glasovanja, referendumov in tako naprej med človekove pravice," je dejal.
V gibanju za katalonsko neodvisnost želijo, da bi se njihovi podporniki odpravili na ulice
Španska vlada v Madridu upa, da bo dolgo pričakovana sodba omogočila obnovo dialoga s katalonsko vlado v Barceloni. V gibanju za katalonsko neodvisnost pa želijo, da bi sodba poenotila njihove vrste in da bi se njihovi podporniki odpravili na ulice. Civilnodružbena gibanja pozivajo k večernim protestom po vsej regiji. V sredo bodo začeli množične protestne pohode iz petih katalonskih mest proti Barceloni. Tja naj bi prispeli v petek, ko je napovedana tudi splošna stavka.
Madrid je medtem v Katalonijo že poslal policijske okrepitve in pripadnike Guardie Civil. V času sodbe naj bi bilo v regiji okoli 1.500 pripadnikov varnostnih sil. Napetosti med katalonskimi in španskimi oblastmi se zaostrujejo že nekaj tednov. Za zadnje zaostrovanje je poskrbela aretacija devetih aktivistov za katalonsko neodvisnost konec septembra. Sedmerico so obtožili terorizma.
13