Najpomembnejša v tej zgodbi nisem jaz, ampak Edward Snowden in njegova razkritja ameriškega nadzora, pravi novinarka Polona Frelih, ki poudarja, da ta potrebuje podporo prav vsakega izmed nas.
Dopisnica časopisne hiše Delo v Rusiji Polona Frelih je bila edina novinarka na srečanju z nekdanjim uslužbencem obveščevalne agencije NSA Edwardom Snowdnom, ki že dalj časa beži pred ameriškimi oblastmi. Srečanje je bilo na moskovskem letališču Šermetjevo, kamor je sicer povabil zgolj predstavnike ruskih organizacij za človekove pravice. Njen "vdor" na srečanje, predvsem pa fotografiranje Snowdna, ki je prosil, da se ga ne slika, sta sprožila kar nekaj negativnih odzivov na slovenskih družbenih omrežjih.
"Od vseh novinarskih kolegov dobivam pohvale, v Sloveniji pa me blatijo"
Frelihova na očitke odgovarja, da se z razpravami, ali je bilo njeno ravnanje etično ali ne, samo odvrača pozornost od prave teme. "Najbolj pomembna v tej zgodbi nisem jaz, ni moja fotografija, ampak Edward Snowden, še bolj kot on pa njegova razkritja ameriškega nadzora," pravi novinarka, ki poudarja, da ZDA grobo kršijo človekove pravice, njihovi evropski zavezniki pa jim ob vsem tem stojijo ob strani. "Slovenci smo glede tega zelo posebni," meni. "Od vseh novinarskih kolegov dobivam pohvale, v Sloveniji pa me blatijo. Proti konstruktivni debati o upravičenosti fotografije nimam nič."
"Je sodobni don Kihot, ki se bori z mlini na veter"
Dopisnica je imela priložnost, da kot ena redkih ljudi na svetu od blizu spozna svetovno znanega ubežnika. "Snowden je nekakšen idealističen junak, kakršnih se svet na žalost otepa. Je sodobni don Kihot, ki se bori z mlini na veter. Deloval je kot nekdo, ki že dolgo ni videl dnevne svetlobe, zapornik, ki ga usoda še ni zlomila, vendar se to kaj hitro lahko zgodi," opisuje Frelihova, ki poudarja, da Snowden potrebuje podporo prav vsakega izmed nas.
"Bojim se, da bo še dolgo ujet v vicah tranzitne cone"
Sama je sicer glede njegove usode pesimistična: "Bojim se, da bo še dolgo ujet v vicah tranzitne cone, hkrati pa upam, da se močno motim." S prstom je pokazala tudi na predstavnike človekoljubnih organizacij, ki so bili prisotni na petkovem srečanju. Ti so bili bolj kot z usodo Snowdna obremenjeni sami s seboj, meni. Nekaterim je bila odveč že sama prisotnost na srečanju. "Prišli so, ker so morali, ne pa, ker bi si to želeli," pravi.
Dvojna igra ruskih oblasti
Ugotavlja, da tudi ruska vlada glede Edwarda Snowdna igra nekakšno dvojno igro. "Odnos ruskih oblasti je enako dvoličen kot povsod drugod. Všeč jim je, ker gre celotna zgodba na mlin ruski demonizaciji ZDA, v resnici pa jim je malo mar za človeka," je jasna Frelihova, ki meni, da je položaj v Rusiji glede tega enak kot v vseh preostalih državah. Običajni Rusi se po njenih besedah z njim ne ukvarjajo, ker imajo dovolj svojih težav.
Nobelov nagrajenec za mir?
Napoveduje, da bo tudi v Sloveniji kmalu prišla na dan pobuda, da se Snowdna predlaga za Nobelovo nagrado za mir. "Svojo energijo bi morali usmeriti v ta projekt. Slovensko vlado bi morali pozivati, da mu podeli azil, pred ameriškim veleposlaništvom pa protestirati, da prenehajo kršiti osnovne človekove pravice. Utopično bi bilo pričakovati, da bo kaj od tega uspešno, vendar nam vsaj očitati ne bo mogoče, da nismo storili nič, da bi bila njegova usoda boljša," sklene.
4
