SiolNET. Novice Svet
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija je v EU vstopala v obdobju evforije, Hrvaška v obdobju streznitve

2

termometer

Pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo smo pogledali, v kakšnem makroekonomskem stanju je bila ob svojem vstopu v povezavo leta 2004 Slovenija, in ga primerjali s trenutnimi razmerami na Hrvaškem.

Medtem ko Slovenci že devet let prebivamo v veliki evropski družini narodov, pa se naši južni sosedje šele zdaj odpravljajo na tako imenovano evropsko pot in odpirajo nov list v zgodovini svoje družbe in države.

Slovenija v unijo vstopala v obdobju optimizma in zanosa Če je Slovenija zdaj že davnega leta 2004 v povezavo vstopala še v povsem drugačnih makroekonomskih okoliščinah, ko tako na stari celini kot tudi drugod po svetu še slutili niso, kakšni izzivi bodo v prihajajočih letih pestili številna podjetja, posameznike in gospodarstva, pa Hrvaška po drugi strani v unijo vstopa v času, ko je ta izgubila precej svojega nekdanjega blišča. Prav tako niso znane niti bodoče smernice na številnih področjih njenega delovanja. Tako je svetovna recesija v zadnjih letih med drugim močno zamajala ugled največjega gospodarskega projekta EU – monetarne unije in skupne evropske valute.

Slovenija vzorna kandidatka, a s sodnimi zaostanki in prepočano privatizacijo V obdobju pristopnih pogajanj je Slovenija veljala za vzorno kandidatko, vseeno pa so bruseljski uradniki na uradno Ljubljano večkrat naslovili nekatera opozorila, ki so se dotikala najbolj problematičnih področij: procesa denacionalizacije in privatizacije sta bila prepočasna, prav tako so državi očitali pomankanje pripravljenosti za hitrejše odpravljanje ovir za neposredna tuja vlaganja. Tudi ob slovenskem vstopu v EU so bili problematični sodni zaostanki, občasno pa so državo opozarjali tudi zaradi previsoke inflacije, ki je bila leta 2001 z 8,4 odstotka med najvišjimi med vsemi kandidatkami. Duhove je takrat pri nas burilo vprašanje finančnih ugodnosti, ki jih bo imela Slovenija od članstva v povezavi, saj so se pojavile bojazni, da bi lahko že ob vstopu postali neto plačniki v skupni proračun.

Hrvaške težave s korupcijo in uvedbo schengenskega režima V zadnjem poročilu Evropske komisije glede pripravljenosti Hrvaške za vstop v EU so bodoči članici znova požugali zaradi perečega vprašanja korupcije. Ob tem so v komisiji poudarili pomen boja proti tej tegobi, ob tem pa so opozorili tudi na področje notranjih zadev, še posebej v povezavi s pripravami na uvedbo schengenskega režima in nadzora zunanje meje unije. Bruselj je poudaril tudi pomen konkurenčnosti hrvaškega gospodarstva in učinkovitosti pravosodja.

Čas bo pokazal svoje ... V devetih letih, ki so minila od ene od največjih širitev EU pa do letos, ko bo 28. članica skupnosti postala naša južna soseda, so se časi korenito spremenili. O tem priča tudi dejstvo, da v hrvaški javnosti ob koncu pristopnih pogajanj ni bilo mogoče opaziti tolikšne evroevforije in zanosa, kot ga je bilo čutiti v novih članicah, ki so v "novo naddržavo" prišle izza nekdanje železne zavese. Morda pomenljiva je tudi precej sveža islandska zamrznitev pristopnih pogajanj za članstvo v uniji. Poleg nekakšne streznitve številnih držav glede skupnega evropskega projekta pa zdajšnje obdobje dobro oriše tudi napoved, ki so jo že večkrat izrekli evropski birokrati, da naj bi se vrata unije za države, ki čakajo na vstop v evropski klub po vstopu Hrvaške, za nekaj časa zaprla.

Ne glede na omenjene okoliščine in ekonomsko-politična dejstva pa se bo v prihajajočih letih pokazalo, kakšne posledice je tako z vidika kakovosti življenja in tudi z vidika gospodarskega položaja našim sosedom prinesel vstop v EU.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin