Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
9. 7. 2008,
8.32

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Sreda, 9. 7. 2008, 8.32

8 let

Sklepni dan vrha G8

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Voditelji skupine najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8) so se danes v japonskem Tojaku sešli s predstavniki osmih najbolj naprednih držav v razvoju.

Države imajo "skupno vizijo" boja proti globalnemu segrevanju ozračja, niso pa premostile razlik v pristopu k reševanju vprašanja. Voditeljem G8 so se sklepni dan vrhunskega srečanja pridružili predsedniki držav in vlad Kitajske, Indije, Brazilije, Mehike in Južnoafriške republike (G5) ter Indonezije, Avstralije in Južne Koreje.

Brez oprijemljivega dogovora glede zmanjševanja izpustov

Srečanje ni prineslo oprijemljivega dogovora glede zmanjšanja izpustov. Države so se strinjale, da so "podnebne spremembe eden največjih izzivov našega časa" in bodo "nadaljevale konstruktivno sodelovanje s ciljem uspeha mednarodne konferenca o podnebnih spremembah v Koebenhavnu", so zapisali voditelji 16 držav v skupni izjavi po srečanju. O organizaciji konference, ki bo leta 2009 v Koebenhavnu, so se dogovorili decembra lani na Baliju.

Izjava pa ne vsebuje časovnih okvirov ali zavezujočih ciljev za zmanjšanje izpustov. Skupina najbolj naprednih držav v razvoju je G8 pozvala, naj do leta 2020 zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov za 25 do 40 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990, namera osmerice najbolj razvitih držav o vsaj polovičnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 pa po njihovem mnenju ni dovolj.

Vodilno vlogo bi morale prevzeti bogate države V skupini G8 je prevladalo stališče, da si bo vsaka od držav članic sama zastavila ciljno znižanje za obdobje po letu 2012, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola. Od držav v razvoju, med katerimi sta predvsem Kitajska in Indija večji onesnaževalki okolja, je G8 pričakoval konkretne zaveze. Po mnenju držav v razvoju pa bi morale vodilno vlogo prevzeti bogate države, saj naj bi bile zgodovinsko odgovorne za podnebne spremembe.

Skupina G8 in najbolj napredne države v razvoju se bodo danes posvetile tudi vprašanjem vrtoglave rasti cen nafte in hrane, ki povzročajo neravnovesja v svetovnem gospodarstvu.

Kitajska za večjo pomoč v hrani

Kitajski predsednik Hu Jintao je pozval k večji pomoči v hrani, da bi tako zagotovili prehransko stabilnost v svetu. Zavrnil je trditve, po katerih je za vrtoglavo rast cen hrane odgovoren nagel gospodarski napredek nekaterih držav v razvoju.

Največje breme rasti cen hrane občutijo države v razvoju Hu je na srečanju z voditelji ostalih članic skupine G5 - Indijo, Brazilijo, Mehiko in Južnoafriško republiko - poudaril, da največje breme rasti cen hrane občutijo prav države v razvoju. Zavzel se je za podporo ZN pri prevzemu vodilne vloge na področju usklajevanja ukrepov za zagotovitev prehranske varnosti ter za pravičen mednarodni sistem trgovine.

Skupina držav G5 ima približno 12-odstotni delež v svetovnem bruto domačem proizvodu, delež njihovega prebivalstva v celotnem prebivalstvu planeta pa je 42-odstoten.

Strauss-Kahn o naraščajoči inflaciji

Inflacija v nekaterih državah v razvoju "uhaja izpod nadzora" in morda bi bil potreben dvig obrestnih mer za obrzdanje cen. To je na vrhu skupine dejal predsednik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn.

Inflacija je trenutno največja grožnja globalnemu gospodarstvu. Strauss-Kahn sicer ni posebej izpostavil, o katerih državah je govora, namignil pa je, da gre za nekatere države v Latinski Ameriki in Afriki.

Bush in Singh o spornem indijsko-ameriškem jedrskem sporazumu

Ameriški predsednik George Bush in indijski premier Manmohan Singh pa sta danes ob robu vrha razpravljala o spornem jedrskem sporazumu med državama, ki je tako v ZDA kot v Indiji dvignil veliko prahu in nasprotovanja.

Singh in Bush sta leta 2005 razkrila sporazum o izmenjavi civilne jedrske tehnologije, prek katerega bi Indija po desetletjih izključitve vstopila v globalno trgovino z jedrsko tehnologijo. Bush je Singhu danes zagotovil, da je pakt pomemben za obe državi, oba pa sta dala vedeti, da je pri sporazumu prišlo do napredka. Ne v ZDA ne v Indiji sporazuma doslej namreč še niso ratificirali.

Singh je medtem danes povedal, da odnosi med državama še "nikoli niso bili v tako dobri kondiciji, kot so danes". Omenil je tudi "napredek v jedrskem sodelovanju". Ni pa razkril, ali bo sporazum predložil v ratifikacijo.

Ne spreglejte