Sreda, 9. 7. 2008, 8.32
8 let, 8 mesecev
Sklepni dan vrha G8
Države imajo "skupno vizijo" boja proti globalnemu segrevanju ozračja, niso pa premostile razlik v pristopu k reševanju vprašanja. Voditeljem G8 so se sklepni dan vrhunskega srečanja pridružili predsedniki držav in vlad Kitajske, Indije, Brazilije, Mehike in Južnoafriške republike (G5) ter Indonezije, Avstralije in Južne Koreje.
Brez oprijemljivega dogovora glede zmanjševanja izpustov
Srečanje ni prineslo oprijemljivega dogovora glede zmanjšanja izpustov. Države so se strinjale, da so "podnebne spremembe eden največjih izzivov našega časa" in bodo "nadaljevale konstruktivno sodelovanje s ciljem uspeha mednarodne konferenca o podnebnih spremembah v Koebenhavnu", so zapisali voditelji 16 držav v skupni izjavi po srečanju. O organizaciji konference, ki bo leta 2009 v Koebenhavnu, so se dogovorili decembra lani na Baliju.
Izjava pa ne vsebuje časovnih okvirov ali zavezujočih ciljev za zmanjšanje izpustov. Skupina najbolj naprednih držav v razvoju je G8 pozvala, naj do leta 2020 zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov za 25 do 40 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990, namera osmerice najbolj razvitih držav o vsaj polovičnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 pa po njihovem mnenju ni dovolj.
Skupina G8 in najbolj napredne države v razvoju se bodo danes posvetile tudi vprašanjem vrtoglave rasti cen nafte in hrane, ki povzročajo neravnovesja v svetovnem gospodarstvu.
Kitajska za večjo pomoč v hrani
Kitajski predsednik Hu Jintao je pozval k večji pomoči v hrani, da bi tako zagotovili prehransko stabilnost v svetu. Zavrnil je trditve, po katerih je za vrtoglavo rast cen hrane odgovoren nagel gospodarski napredek nekaterih držav v razvoju.
Skupina držav G5 ima približno 12-odstotni delež v svetovnem bruto domačem proizvodu, delež njihovega prebivalstva v celotnem prebivalstvu planeta pa je 42-odstoten.
Strauss-Kahn o naraščajoči inflaciji
Inflacija v nekaterih državah v razvoju "uhaja izpod nadzora" in morda bi bil potreben dvig obrestnih mer za obrzdanje cen. To je na vrhu skupine dejal predsednik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn.
Inflacija je trenutno največja grožnja globalnemu gospodarstvu. Strauss-Kahn sicer ni posebej izpostavil, o katerih državah je govora, namignil pa je, da gre za nekatere države v Latinski Ameriki in Afriki.
Bush in Singh o spornem indijsko-ameriškem jedrskem sporazumu
Ameriški predsednik George Bush in indijski premier Manmohan Singh pa sta danes ob robu vrha razpravljala o spornem jedrskem sporazumu med državama, ki je tako v ZDA kot v Indiji dvignil veliko prahu in nasprotovanja.
Singh in Bush sta leta 2005 razkrila sporazum o izmenjavi civilne jedrske tehnologije, prek katerega bi Indija po desetletjih izključitve vstopila v globalno trgovino z jedrsko tehnologijo. Bush je Singhu danes zagotovil, da je pakt pomemben za obe državi, oba pa sta dala vedeti, da je pri sporazumu prišlo do napredka. Ne v ZDA ne v Indiji sporazuma doslej namreč še niso ratificirali.
Singh je medtem danes povedal, da odnosi med državama še "nikoli niso bili v tako dobri kondiciji, kot so danes". Omenil je tudi "napredek v jedrskem sodelovanju". Ni pa razkril, ali bo sporazum predložil v ratifikacijo.