Sirski uporniki izrazili pripravljenost za dialog z ZN

14.53 Fajon v Bruslju za pravičen prenos oblasti in zaščito civilistov v Siriji

Zunanja ministrica Tanja Fajon bo v današnji razpravi zunanjih ministrov članic EU o odzivu unije na spremembo oblasti v Siriji poudarila pomen ozemeljske celovitosti in suverenosti te države ter pravičnega prenosa oblasti in zaščite civilistov. Kakšno bo sodelovanje z novim sirskim vodstvom, pa je še preuranjeno napovedovati, je dejala.

"Naš interes je ohraniti mir v Siriji, mirna in pravična tranzicija oblasti. Veliko je negotovosti. Predvsem je treba zaščititi civiliste, ne hiteti z odločitvami," je Fajon povedala pred popoldansko razpravo s kolegi iz drugih držav članic in visoko zunanjepolitično predstavnico unije Kajo Kallas o posledicah padca sirskega režima Bašarja al Asada preteklo nedeljo.

Dodala je, da je sprememba oblasti v Siriji zgodovinska priložnost in da prinaša nek optimizem. "Vendar pa je treba biti previden, da vidimo, kako se bodo vzpostavile oblasti, kako vključujoče bodo v tem procesu in kako se bodo pripravile na volitve," je povedala zunanja ministrica.

14.23 Ankaro in Berlin skrbi izraelski načrt o naselbinah na Golanski planoti

Izraelska vlada je v nedeljo odobrila načrt, ki predvideva podvojitev števila prebivalcev z razširitvijo izraelskih naselbin na zasedeni in priključeni Golanski planoti, ki je pod izraelskim nadzorom od leta 1967. Do te poteze je prišlo nekaj dni po tistem, ko so izraelske enote po padcu vlade sirskega predsednika Bašarja al Asada in prevzemu oblasti s strani uporniških skupin v Damasku vstopile v tamponsko območje, ki ločuje izraelske in sirske položaje, in s tem prekršile dogovor o premirju iz leta 1974.

Turčija je danes obsodila izraelski načrt o povečanju števila naseljencev na zasedeni sirski Golanski planoti, in to označila kot prizadevanje Izraela za "širitev svojih meja". Tudi Nemčija je pozvala Izrael k opustitvi načrta o podvojitvi prebivalstva na Golanski planoti in opozorila na spoštovanje mednarodnega prava.

"Ta korak Izraela vzbuja globoko zaskrbljenost," so še dejali v Ankari in opozorili, da bi lahko ta poteza resno spodkopala prizadevanja za vzpostavitev stabilnosti v Siriji.

V Berlinu so danes pozvali Izrael, naj opusti načrte o podvojitvi prebivalstva, ki živi na zasedenem in priključenem delu Golanske planote. Po besedah tiskovnega predstavnika zunanjega ministrstva Christiana Wagnerja je "po mednarodnem pravu popolnoma jasno, da to območje, ki ga nadzoruje Izrael, pripada Siriji in da je Izrael zato okupacijska sila".

14.11 Število potrjenih smrtnih žrtev v Gazi preseglo 45.000

Število potrjenih smrtnih žrtev 14-mesečne izraelske agresije v Gazi je preseglo 45.000, še 106.962 je bilo ranjenih, je danes sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje. Dejansko število ubitih je verjetno bistveno višje, saj je pogrešanih še okoli 11.000 oseb, za katere oblasti predvidevajo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kljub operacijam izraelskih sil v Libanonu in Siriji njihovi napadi na Gazo ne pojenjajo. Mrtvašnice v razdejani enklavi so samo v zadnjih 24 urah sprejele 52 novih trupel, še 203 osebe pa so bile v napadih ranjene.

Neznano število Palestincev je umrlo kot posledica pomanjkanja osnovnih dobrin zaradi izraelskih blokad dobav pomoči in uničenja zdravstvene infrastrukture.

Vojno je sprožil vdor borcev vladajočega palestinskega islamističnega gibanja Hamas iz Gaze na jug Izraela 7. oktobra lani, v katerem so palestinski borci ubili okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov.

Hamas in Izrael sta v 14 mesecih dosegla le en kratkotrajni dogovor o prekinitvi ognja in delni izmenjavi ujetnikov.

13.30 Sirski uporniki izrazili pripravljenost za dialog z ZN

Kot je sporočila skupina HTS, je pogovor tekel o resoluciji Varnostnega sveta ZN 2254, ki se nanaša na državljansko vojno v Siriji. Resolucija iz leta 2015 je pozvala k prekinitvi ognja, sprejetju nove ustave in izvedbi volitev v državi.

Skupina, ki je skupaj z drugimi uporniki pred dobrim tednom dni strmoglavila Asadov režim, je ob tem zapisala, da je "treba posodobiti resolucijo, da bo odražala novo resničnost".

Objavili so tudi fotografije srečanja, na katerih se Al Šara pojavi v srajci in suknjiču. Prej se je v javnosti večinoma pojavljal v zeleni vojaški uniformi, pred nekaj leti pa z džihadističnim turbanom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pedersen, ki je v nedeljo obiskal Damask, je v pogovorih z novim sirskim vodstvom poudaril potrebo po "verodostojni in vključujoči politični tranziciji" na temelju načel resolucije VS ZN 2254. Odposlanec ZN se je v Damasku srečal z vodjo HTS Al Šaro, ki je bil prej znan pod imenom Abu Mohamed Al Džolani, in začasnim premierjem Mohamedom Al Baširjem, so danes sporočili iz njegovega urada.

Vodja HTS je sicer v nedeljo zatrdil, da bodo razorožili vse oborožene skupine v Siriji in dali prednost obnovi uničenih domov, je poročala televizija Syria TV. Al Šara je ob tem pozval Sirce v tujini, naj se vrnejo v domovino, da bi pomagali pri obnovi od vojne uničene države, poroča dpa.

Sirski Kurdi, ki nadzorujejo del ozemlja na severovzhodu države in tam vodijo polavtonomno upravo, pa so danes pozvali k popolni prekinitvi spopadov na ozemlju Sirije. S tem naj bi "začeli konstruktiven nacionalni dialog" in ponudili roko novim oblastem v Damasku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja izvršnega sveta kurdske uprave Husein Otman je na novinarski konferenci v Raki dejal, da se morata "politična izključenost in marginalizacija, ki sta uničili Sirijo, končati, vse politične sile pa morajo ponovno zgraditi novo Sirijo".

9.15 V izraelskem napadu na šolo v Gazi ubitih najmanj 20 ljudi

Izraelska vojska je v nedeljo zvečer v napadu na eno izmed šol z razseljenimi Palestinci v Gazi ubila najmanj 20 ljudi. Napadi na razdejano enklavo so se nadaljevali vse do jutra, poroča katarska televizija Al Jazeera, ki je pred tem v nedeljo sporočila, da je bil med obstreljevanjem begunskega taborišča Nuseirat ubit njen snemalec.

Izraelska vojska kljub aktivnim operacijam v Libanonu in Siriji ne ustavlja svojih napadov na razdejano palestinsko enklavo, kjer je v nedeljo zvečer znova zadela eno izmed nekdanjih šol agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) z razseljenimi civilisti.

Po poročanju palestinske tiskovne agencije Wafa je raketa zadela šolo v Han Junisu na jugu Gaze, pri čemer je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi številni otroci.

Smrtonosni napadi v osrednjem delu Gaze in na severu so se nadaljevali čez noč do jutra. Med območji, ki so jih ciljale izraelske sile, je tudi begunsko taborišče Nuseirat, kjer je bil v nedeljo ubit eden izmed sodelavcev Al Jazeere.

V napadu so poleg snemalca Ahmeda Al Luha umrli še trije pripadniki palestinske civilne zaščite. Izraelska vojska je potrdila smrt Luha, ki so ga pri tem označili za člana oborožene skupine Islamski džihad, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael je v 14 mesecih agresije ubil pet sodelavcev Al Jazeere v Gazi, prav tako je ciljal njen sedež v enklavi.

8.00 Netanjahu v pogovoru s Trumpom zagotovil, da ne želi vojne s Sirijo

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljskem telefonskem pogovoru novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dejal, da ne želi konflikta s Sirijo. Izraelsko letalstvo je nato danes zjutraj tam izvedlo nov niz napadov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Glede Sirije je Netanjahu dejal, da Izraela "ne zanima konflikt", svoja ravnanja pa bodo uskladili glede na razmere na terenu.

Netanjahu je pogovor s Trumpom opisal kot "prijeten in pomemben". Kot je povedal v poznejši izjavi, sta se z novoizvoljenim predsednikom ZDA pogovarjala o več temah, vključno z vojno v Gazi.

Izrael je 8. decembra, le nekaj ur po padcu vlade nekdanjega sirskega predsednika Bašarja Al Asada in prevzemu oblasti s strani več uporniških skupin pod vodstvom islamistov, z vojsko vstopil v tamponsko območje, ki ločuje izraelske in sirske položaje, in s tem prekršil dogovor o premirju iz leta 1974.

Kopenski invaziji so sledili obsežni celotedenski napadi, s katerimi Izrael uničuje ostanke opreme poražene sirske vojske po vsej državi.

Kot navaja Sirski observatorij za človekove pravice, napadi izraelskih sil ne pojenjajo. Davi so izraelska letala izvedla nov niz napadov, v katerem so med drugim napadla obmorsko regijo Tartus, kjer je tudi oporišče ruske mornarice.

Nevladna organizacija s sedežem v Združenem kraljestvu je od spremembe oblasti v Damasku naštela več kot 450 izraelskih napadov v 13 sirskih regijah.

6.10 Evropski parlament o Siriji in pričakovanjih pred vrhom EU

Eden osrednjih dogodkov plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta – prvega po nastopu dela nove Evropske komisije –, ki se danes začenja v Strasbourgu, bo podelitev nagrade Saharov venezuelskima opozicijskima politikoma. Poslanci bodo tudi izvolili novega ombudsmana, v razpravah pa se bodo posvetili Siriji, vrhu EU in dezinformacijam na spletu.

Podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, ki gre letos v roke voditeljev venezuelske opozicije Marie Corine Machado in Edmunda Gonzaleza Urrutie, je na sporedu v torek. Najvišjo nagrado EU za človekove pravice so jima poslanci dodelili za njuna prizadevanja za ponovno vzpostavitev svobode in demokracije v domovini.

Formalni poraženec letošnjih predsedniških volitev Urrutia, ki ga je Evropski parlament priznal kot legitimnega in demokratično izvoljenega voditelja Venezuele, se bo podelitve udeležil osebno, Machado pa bo v Strasbourgu predstavljala njena hčerka Ana Corina Sosa.

Prav tako v torek bodo poslanci na tajnem glasovanju volili novega evropskega ombudsmana. Evropska varuhinja človekovih pravic je trenutno Emily O'Reilly, ki položaj zaseda od leta 2013. Za njenega naslednika se poteguje šest kandidatov, za zdaj pa še ni jasno, kdo si lahko obeta največjo podporo.

Poslance bo v torek zaposlovalo tudi več razprav. Z novo visoko zunanjepolitično predstavnico Kajo Kallas se bodo posvetili dogajanju v Siriji po strmoglavljenju predsednika Bašarja Al Asada, njegovim geopolitičnim posledicam in humanitarnim razmeram v regiji. Govorili bodo tudi o zatiranju proevropskih protestov v Gruziji.

Poslanci se bodo isti dan posvetili še razpravi o dezinformacijah na družbenih medijih in nevarnostih, ki jih predstavljajo za svobodne in poštene volitve v Evropi. Razprava bo potekala v luči razveljavitve prvega kroga romunskih predsedniških volitev zaradi poročil o tujem vmešavanju, zlasti prek omrežja TikTok.

Evropska komisija je od TikToka že zahtevala hrambo podatkov, povezanih s celotnim volilnim obdobjem v Romuniji. Poslanci naj bi od nje na zasedanju zahtevali informacije glede nadzora velikih spletnih platform v skladu z aktom o digitalnih storitvah in jo v primeru suma na kršitve pozvali k hitremu ukrepanju.

Na dnevnem redu imajo tudi glasovanje o enoletni preložitvi začetka izvajanja evropske uredbe o krčenju gozdov. Dogovor o enoletni preložitvi sta Svet EU in Evropski parlament dosegla nedavno, ne prinaša pa vsebinskih sprememb uredbe, za katere se je zavzemal Evropski parlament.

V sredo bodo nato v razpravi predstavili pričakovanja glede prednostnih tem decembrskega zasedanja Evropskega sveta, ki se z vrhom EU-Zahodni Balkan prav tako začenja v sredo. V ospredju četrtkove razprave voditeljev bodo sicer Ukrajina, Bližnji vzhod, preprečevanje kriz in migracije.

6.00 Zunanji ministri EU o odzivu na dogajanje v Siriji in podpori Ukrajini

Zunanji ministri EU bodo danes na prvem zasedanju pod vodstvom nove visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Kaje Kallas razpravljali o dogajanju na Bližnjem vzhodu, vključno z odzivom EU na spremembo oblasti v Siriji. Govorili bodo še o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo in odzivu na nasilno zatiranje protestov v Gruziji.

Zunanji ministri držav članic EU, med njimi ministrica Tanja Fajon, bodo tako kot na vseh zasedanjih v zadnjem letu dni razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu. V Gazi se nadaljujejo izraelski napadi, na jugu Libanona pa je v veljavi krhko premirje med Izraelom in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah.

Pričakovati je, da bodo v središču tokratne razprave zaznamovale predvsem uporniške skupine, ki so nedavno strmoglavile sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Ministri bodo po napovedih govorili odzivu EU na dogajanje in morebitni vzpostavitvi stikov z novimi sirskimi oblastmi.

Zunanji ministri bodo znova govorili tudi o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, predvsem na vojaškem področju.

Razpravljali pa bodo še o odzivu EU na nasilno zatiranje protestov v Gruziji, ki so se okrepili po odločitvi gruzijskega premierja Iraklija Kobahidzeja, da začetek pristopnih pogajanj z Unijo preloži na leto 2028. Na mizi naj bi imeli tudi sankcije proti posameznikom, odgovornim za nasilje, a še ne bodo odločali o konkretnih imenih.

Novice Noče nove vojne

Novice Izrael še naprej napada Gazo: ubitih deset ljudi, več deset je ranjenih

Novice Izrael ob začetku umika iz Libanona obstreljuje Sirijo in Gazo