Sindikati: Belorusija uvaja prisilno delo

Sindikati najnovejše ukrepe oblasti primerjajo z vračanjem v srednji vek. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je konec prejšnjega leta podpisal dekret, ki v lesnopredelovalni industriji delavcem preprečuje, da bi lahko pustili službo. Uredba velja za državna lesnopredelovalna podjetja, ki so trenutno v procesu modernizacije. Omenjena podjetja pogosto svojim uslužbencem izplačujejo razne dodatke, ravno ti pa so osrednji kamen spotike novega zakona. Če bo zaposleni v podjetju prejemal takšne dodatke ter bo želel pustiti službo, bo moral v primeru, da se vodstvo z njegovim odhodom ne ob strinjalo, presežek denarja vrniti. V primeru, da nekdanji zaposleni presežka ne bo želel vrniti, se bo v spor vpletlo sodišče, uredbo novega zakona navajajo tuji mediji. "Novi odlok je vrgel Belorusijo nazaj v srednji vek" Lukašenko, ki ga številni zahodni mediji označujejo za zadnjega evropskega diktatorja, omenjene omejitve prenehanja zaposlitve opravičuje kot nujen ukrep v procesu modernizacije tamkajšnje lesne industrije. Kritike predsedniku sicer ne gredo do živega. Tako je ob obisku enega izmed lesnih obratov dejal, da bo Belorusija zdaj še bolj na udaru kritik glede diktature, kljub temu pa je po njegovem mnenju pri reformah ključna stroga disciplina. Popolnoma drugačnega mnenja pa je Aleksander Jarošuk iz beloruske zveze neodvisnih sindikatov. "Novi odlok je vrgel Belorusijo nazaj v srednji vek, ko so si lahko kmetje svobodo kupili le z velikimi vsotami denarja," je Jarošuk dejal v izjavi za spletno stran DW. Verjame tudi, da odlok predstavlja resno kršitev Mednarodne organizacije dela (ILO) glede prisilnega dela. V drugem členu konvencije ILO namreč piše, da je prisilno delo vsakršno neprostovoljno delo, ki temelji na grožnji s kaznijo, med drugim še pišejo pri DW. Lukašenko želi preprečiti izseljevanje Lesna industrija sicer ne predstavlja ključne gospodarske panoge v Belorusiji, vseeno pa igra ključno vlogo v izvozu te z gozdovi bogate vzhodnoevropske države. V panogi je tako zaposlenih več kot 10.000 ljudi, plače, ki se gibljejo okrog 270 evrov mesečno, pa so prenizke za kritje vse hitreje rastočih življenjskih stroškov v državi. Zato se že pojavljajo namigi, da naj bi oblast z najnovejšim ukrepom želela preprečiti, da bi še več Belorusov v iskanju boljšega zaslužka odšlo v tujino.