Francoske banke so pripravljene sodelovati v paketu dodatne pomoči Grčiji in pristati na občutno refinanciranje grškega dolga, je povedal francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
Francoske banke so med največjimi imetniki grškega državnega dolga v Evropi, njihova izpostavljenost do grških državnih dolžniških vrednostnih papirjev pa znaša okoli 15 milijard evrov.
Pomembna vloga francoskih bank
Nemške banke so sicer bolj izpostavljene do grškega državnega dolga, je pa francoska celotna izpostavljenost do Grčije večja, saj igrajo francoske banke pomembnejšo vlogo v grškem finančnem sistemu. Banka Credit Agricole je tako lastnica banke Emporiki.
Sarkozy je potrdil, da so francoske banke okvirno pristale na načrt prostovoljnega sodelovanja pri dodatnem paketu pomoči Grčiji, za katerega v evropskih prestolnicah upajo, da bo pomagal preprečiti grško razglasitev delne nezmožnosti odplačevanja obveznosti oziroma tako imenovani default. Sedaj naj bi francoske oblasti s predstavniki bank urejale še podrobnosti programa.
Kot je pojasnil Sarkozy, bodo banke 70 odstotkov prihodkov od zapadlih grških obveznic reinvestirale v to prezadolženo članico območja evra.
50 odstotkov prihodkov bodo vložile v nove obveznice z daljšo, 30-letno, zapadlostjo. Cena novega zadolževanja naj bi imela fiksni del, ki bo enak obrestni meri za nova posojila Grčiji iz začasnega mehanizma za stabilnost evra, ter variabilni pribitek, ki bo vezan na rast grškega gospodarstva.
Preostalih 20 odstotkov pa bodo vložili v poseben sklad najbolj kakovostnih grških delnic, ki se bo obrestoval in bo služil kot zavarovanje za nova posojila Grčiji.
"Sistem, ki bi bil lahko zanimiv za vsako državo"
Sarkozy je prepričan, da bi tak model lahko služil kot vzorec tudi za ostale članice območja evra. "Našli smo sistem, ki bi bil nedvomno lahko zanimiv za vsako državo," meni francoski predsednik. Na sodelovanju zasebnih upnikov pri pomoči je vztrajala predvsem Nemčija.
Paket dodatne pomoči Grčiji, ki naj bi znašal okoli 120 milijard evrov, je tako kot naslednje izplačilo iz obstoječega 110-milijardnega mehanizma vezan na podporo 78 milijard evrov 'težkemu' programu varčevalnih ukrepov in privatizacije v grškem parlamentu.
Ta bo z razpravo začel drevi, glasoval pa naj bi enkrat ta teden.
Bo dodatna pomoč dovolj?
Večina ekonomistov sicer meni, da niti dodatna pomoč ne bo pomagala razrešiti grške dolžniške krize, saj je breme javnega dolga, ki naj bi letos dosegel 160 odstotkov bruto domačega proizvoda, preprosto preveliko za grško gospodarstvo, ki ne raste in se ob strogem varčevanju le še bolj poglablja v težavah.
Rešitev v prestrukturiranju grškega dolga?
Kot edino pot iz godlje vidijo urejeno prestrukturiranje grškega dolga, vendar pa se politični voditelji in Evropska centralna banka tega zelo bojijo, saj bi takšen razvoj dogodkov lahko sprožil novo krizo v evropskem in svetovnem finančnem sistemu.
3
