Romunija in Bolgarija po zasedanju notranjih ministrov EU v Bruslju ostajata brez upanja na skorajšnji vstop v schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah.
V EU še ni soglasja za ta korak, ministri so danes sprejeli le ohlapno politično zavezo, da se k temu vprašanju spet vrnejo še letos. Nizozemska, Nemčija, Avstrija in Finska še imajo pomisleke o vstopu Romunije in Bolgarije v schengen, je po razpravi povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Robert Marolt.
Slovenija vstop obeh držav podpira
Slovenija vstop Romunije in Bolgarije v schengen po njegovih besedah že vseskozi podpira, seveda pod pogojem, da državi izpolnjujeta vsa schengenska merila. Izrecno je državi podprlo več članic unije: Slovaška, Poljska, Grčija, Italija, Švedska, Latvija in Poljska.
A ker soglasja, ki je potrebno pri odločanju o schengenski širitvi, še ni, bosta Romunija in Bolgarija še čakali pred vrati schengna, čeprav že dve leti izpolnjujeta vsa tehnična in pravna merila za vstop.
Za zdaj le ustna zaveza, da se bodo k vprašanju vrnili
Ministri so pričakovano sprejeli le ustno zavezo, da se bodo k vprašanju vstopa teh dveh držav v schengen vrnili še letos. Prav tako so se načelno dogovorili, da bo njun vstop v schengen dvostopenjski, torej da bodo najprej odpravili nadzor na zračnih in morskih, nato na kopenskih mejah, a brez kakršnih koli konkretnih rokov. Članice se bodo k temu vprašanju po pričakovanjih vrnile šele v drugi polovici leta, med litovskim predsedovanjem, in sicer najverjetneje šele decembra.
Mehanizem spremljanja izpolnjevanja reform
Pred nadaljnjim ukrepanjem bodo namreč počakale na poročilo Evropske komisije v okviru mehanizma spremljanja izpolnjevanju reform Romunije in Bolgarije v pravosodju ter napredku v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Ta mehanizem je EU prvič in doslej edinkrat uvedla ob vstopu Romunije in Bolgarije zaradi pomislekov članic glede njune pripravljenosti na spoštovanje evropskih meril na področju pravosodja.
Nezadosten napredek v boju proti korupciji in kriminalu ter pri izvajanju reform v pravosodju je tudi glavni argument nasprotnic njunega vstopa. Pomembno vlogo pa po navedbah nekaterih opazovalcev igrajo tudi bližajoče se volitve v Nemčiji.
Po prvotnih načrtih bi morali državi v schengen vstopiti že leta 2011
Po prvotnih načrtih naj bi Romunija in Bolgarija, najmlajši članici EU, v schengen vstopili že marca 2011, vendar sta že tedaj Nemčija in Francija tedaj temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej pokazati zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Da bi preprečilo njun zastoj na poti v schengen, je poljsko predsedstvo septembra 2011 predlagalo kompromis o postopnem vstopu, po katerem bi najprej odpravili nadzor na njunih zračnih mejah, odločitev o bolj sporni kopenski meji pa bi sprejeli pozneje.
V območju vse članice EU razen Cipra, Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije
Vendar sta odločitev o tem tedaj preprečili Nizozemska in Finska. Nato je njunemu vstopu v schengen nekaj časa nasprotovala le še Nizozemska, ki je še vedno vztrajala, da v državah ne deluje pravni red ter da sta korupcija in kriminal preveč razvejana.
Schengenski prostor ima 26 članic. Od leta 2007 je v njem tudi Slovenija. Iz EU so v njem vse države razen Cipra, Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije, od nečlanic EU pa Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein.
2
