Ponedeljek, 9. 8. 2021, 11.19
2 leti, 8 mesecev
Kajfež Bogatajeva: "Ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil" #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,23
18
Povprečna globalna temperatura ozračja bo že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija, je v danes objavljenem in težko pričakovanem poročilu posvaril Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. "Na podnebne spremembe smo obsojeni in z njimi se moramo naučiti živeti," pa je dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Svet je predolgo ignoriral opozorila in se ne bo več mogel izogniti resnim posledicam. Najnovejše poročilo mednarodnega panela za podnebne spremembe kaže, da smo na podnebne spremembe obsojeni in se z njimi moramo naučiti živeti, je dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Obenem to poročilo prvič ugotavlja, da ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil, je opozorila.
Izpostavila je še, da gre za poročilo, ki je nastajalo šest let, in gre tako za konkreten izbor znanstvenih spoznanj s tega področja.
Samo poročilo ima, kot je pojasnila, tri dele. Prvi govori o tem, kaj vse se je v tem obdobju že zgodilo. Po ocenah klimatologinje je šlo za zelo drastične spremembe ne samo temperature, ampak tudi vodnega cikla v zvezi z močnimi nalivi in sušnimi obdobji. Imamo tudi obsežne spremembe v zmrznjenem delu planeta, to je v ledenih kapah, arktičnem ledu, ledenikih in permafrostu. Spremembe so tudi v oceanih, kar je po oceni Kajfež Bogatajeve še najbolj zaskrbljujoče. Oceani so se zelo ogreli, njihova kislost se je povečala, biološki procesi že tečejo drugače, je pojasnila.
Drugi del poročila govori o tem, kaj se nam lahko zgodi v prihodnosti. Oblikovanih je okoli pet scenarijev, tudi bolj trajnosten, ki bi ga lahko dosegli, če bi se takoj odpovedali fosilnim gorivom in spremenili potrošniške navade. Tretji del pa predstavljajo vedno večja tveganja, tudi za večje spremembe. Obstaja možnost, da smo že presegli kakšen prag, kjer nas lahko v zelo kratkem času čakajo nenadne spremembe.
Dvig temperature za 1,5 stopinje Celzija
Globalne temperature bodo že okoli leta 2030, desetletje bolj zgodaj, kot je bilo predvideno pred le tremi leti, višje za 1,5 stopinje Celzija, so zapisali v poročilu. Ne glede na to, kako zelo bi človeštvo omejilo izpuste toplogrednih plinov, bo meja 1,5 stopinje Celzija presežena okoli leta 2050, nadaljuje poročilo.
Doslej se je globalna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,1 stopinje Celzija, svet pa se že spoprijema s katastrofalnimi posledicami − v Kanadi je vročinski val letos topil asfalt, na Kitajskem so se ulice mest ob hudih nalivih spremenile v reke, Grčijo in Kalifornijo so zajeli uničujoči požari.
Grozijo nam še hujši vročinski valovi, daljša topla obdobja in intenzivne poplave
Znanstveniki opažajo spremembe v Zemljinem podnebju v vseh regijah in v celotnem podnebnem sistemu, so v sporočilu za javnost zapisali pri IPCC. Številnih zaznanih sprememb ni mogoče primerjati s spremembami, ki so se zgodile v zadnjih tisoč, če ne celo deset tisoč letih Zemljine zgodovine. Nekaterih sprememb, kot so dvigovanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti v prihodnjih sto ali tisoč letih.
Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. S tem bi izboljšali kakovost zraka. Da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.
V prihodnjih desetletjih bo podnebne spremembe moč občutiti v vseh regijah, poudarjajo znanstveniki. Zvišanje temperature za 1,5 stopinje Celzija bo pomenilo hujše vročinske valove in daljša topla obdobja. Če se temperatura dvigne za dve stopinji Celzija, bo vročina večkrat dosegla kritično stopnjo tolerance v kmetijstvu in zdravju.
A spremembe se ne bodo odrazile le v temperaturah. Ker podnebne spremembe krepijo vodni krog, se mora svet pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Spremenili se bodo vzorci deževja; v višjih legah se bo deževje predvidoma okrepilo, v subtropskem delu sveta pa zmanjšalo. Dvig morske gladine bo pomenil poplave na obalah in erozijo bregov. Izredni morski dogodki, ki smo jim bili doslej priča enkrat na sto let, bi lahko do konca stoletja postali vsakoletna stalnica.
Talil se bo permafrost, marsikje bo svet ostal brez sezonske snežne odeje, topili se bodo ledeniki in ledene plošče, Arktika bi lahko poleti ostala brez ledu. Oceani bodo še bolj zakisani, v njih bo še manj kisika, kar bo vplivalo na življenje v morju in tudi na ljudi, ki so od njega odvisni. Na hujše vročinske valove in poplave se morajo pripraviti tudi mesta.
Segrevanje ozračja je posledica človeške aktivnosti
Poročilo je pripravilo več sto znanstvenikov, ki so združili ugotovitve v zadnjem času objavljenih novih znanstvenih študij. "To poročilo nas sooča z resničnostjo," je opozorila ena od glavnih avtoric poročila Valerie Masson-Delmotte. "Že desetletja je jasno, da se podnebje Zemlje spreminja, vloga človeškega vpliva na podnebni sistem pa je nesporno ugotovljena," je dodala.
Poročilo IPCC je tako prvič jasno navedlo, da je skoraj celotno segrevanje ozračja posledica človeške aktivnosti.
Vodilni znanstvenik Panmao Zhai je ob tem poudaril, da lahko človeško delovanje odločilno vpliva tudi na prihodnje stanje podnebja. Ogljikov dioksid je, kot kažejo ugotovitve, nesporno glavni dejavnik podnebnih sprememb, čeprav na klimo vplivajo tudi drugi toplogredni plini in onesnaževanje zraka. "Stabilizacija podnebja bo zahtevala močno, hitro in vztrajno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter dosego neto ničelnih izpustov ogljikovega dioksida. Omejitev drugih toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, zlasti metana, bi lahko prineslo dodatne koristi tako za zdravje kot tudi za podnebje," je zapisal.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ocenil, da so znanstveniki prižgali rdeči alarm. "Alarmni zvonci so oglušujoče glasni in dokazov ni moč ovreči: izpusti toplogrednih plinov, ki so posledica kurjenja fosilnih goriv in krčenja gozdov, dušijo naš planet ter milijarde ljudi spravljajo v neposredno nevarnost. Globalno segrevanje zadeva vse regije sveta, mnogih sprememb pa ne moremo več preprečiti," je podčrtal.
Guterres je svet pozval, naj nemudoma odločno ukrepa in tako "ohrani cilj 1,5 stopinje pri življenju".
Tudi Velika Britanija, ki bo konec leta gostila odločilno globalno podnebno konferenco, je pozvala k ukrepanju. Branje poročila pomeni "streznitev", je ocenil britanski premier Boris Johnson. "Jasno je, da bo prihodnje desetletje ključno za prihodnost planeta," je dodal.
18