Vojaški analitik: boji v Ukrajini spominjajo na prvo svetovno vojno #vŽivo

21.57 Angela Merkel: Opravičila za rusko brutalno nespoštovanje zakona ni

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v svojem prvem intervjuju po lanskem odhodu s položaja dejala, da opravičila za rusko brutalno nespoštovanje mednarodnega prava v Ukrajini ni. 

"Če gremo skozi stoletja in ugotavljamo, kateri kos ozemlja pripada komu, bomo imeli samo vojno. To sploh ni mogoče," je povedala.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pred tem kritiziral Merklovo in nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, saj sta leta 2008 blokirala sprejem Ukrajine v Nato. Na vprašanje, ali je takrat res zavrnila članstvo Ukrajine v Natu, je Merklova odgovorila, da bi Putin Ukrajini naredil nekaj, kar zanjo ne bi bilo dobro, če mu ne bi dala veta.

21.50 V kemični tovarni Azot v Severodonjecku se skriva 800 civilistov

Odvetnik lastnika kemične tovarne Azot v Severodonjecku Dmitrija Firtaša trdi, da se v bunkerjih tovarne skriva približno 800 civilistov. Ameriški odvetnik Lanny J. Davis, ki zastopa Firtaša, je povedal, da je med 800 civilisti približno 200 zaposlenih v kemični tovarni in približno 600 prebivalcev mesta. 

"Delavci so ostali v tovarni, da bi poskušali zavarovati 'močno eksplozivne kemikalije', ki se uporabljajo v tovarni," je dejal. Agencija AFP je stopila v stik z uradom ukrajinskega predsednika Zelenskega, da bi to informacijo poskušala potrditi, a za zdaj neuspešno. 

Sedeminpetdesetletni Dmitrij Firtaš je eden od najbogatejših Ukrajincev in tesen zaveznik nekdanjega proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Čeprav je Firtaš junija 2021 podpisal odlok o uvedbi sankcij proti ukrajinskemu tajkunu in ga obtožil prodaje izdelkov iz titana ruskim vojaškim podjetjem, je obsodil ruski napad na Ukrajino.

Some 800 civilians have taken refuge in a chemical factory in Ukraine’s strategic eastern city of Sievierodonetsk, according to a lawyer for Dmytro Firtash, whose company owns the facility, AFP reports.https://t.co/acaPevldVJ

— Dave Spenceley (@ytcitraining) June 7, 2022

21.17 Morawiecki naznanil obsežno pogodbo o prodaji orožja Ukrajini

Poljska je v procesu podpisa obsežne pogodbe o dobavi orožja Ukrajini. Gre za "eno od največjih, če ne celo največjo pogodbo o izvozu orožja v zadnjih tridesetih letih", je dejal poljski premier Mateusz Morawiecki med današnjim obiskom orožarskega podjetja Huta Stalowa Wola na jugovzhodu države.

Poljsko orožje bo ključnega pomena za prizadevanja Ukrajine v boju proti ruskim okupatorjem predvsem na območjih spopadov na vzhodu države, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Morawiecki.

Del sredstev za financiranje nakupa orožja bo Ukrajina prejela od EU, del pa bo prispevala sama, je pojasnil poljski premier. Za kakšno vrsto orožja gre in v kakšnem obsegu, Morawiecki ni želel razkriti.

Ob objavi novice sta sicer skupaj z obrambnim ministrom Mariuszem Blaszczakom pozirala pred vrsto samohodnih havbic tipa krab, ki jih izdelujejo v podjetju Stalowa Wola, še navaja dpa.

V premierjevem uradu pa so ob tem na Twitterju objavili fotografijo havbice z njenimi lastnostmi. Največji doseg tega orožja je 40 kilometrov, v eni minuti pa lahko izstreli šestkrat.

Morawiecki je ob tem še dejal, da so samohodna havbica krab skupaj z raketami poljske proizvodnje piorun in jurišno puško grot med vrstami orožja, za prodajo katerega vlada največ zanimanja. "Prodamo jih, ker vemo, da so bistvenega pomena na sodobnem bojišču," je povedal.

Poljski poslovni dnevnik Dziennik Gazeta Prawna je pred dnevi poročal, da namerava Poljska Ukrajini prodati več kot 50 samohodnih havbic krab. Po poročanju časnika je pogodba vredna 655 milijonov evrov. Vlada teh informacij ni potrdila.

Premier @MorawieckiM w #StalowaWola: Teraz podpisujemy jeden z największych kontraktów zbrojeniowych z ostatniego trzydziestolecia - sprzedaż broni dla Ukraińców na Ukrainę. Ta broń jest dobrze sprawdzana i już dziś wiemy, że będzie bardzo ważną bronią na polu walki. pic.twitter.com/Plw8E5qnEG

— Kancelaria Premiera (@PremierRP) June 7, 2022

20.52 Guverner Severodonjecka: Ukrajinci se težko upirajo ruskim napadom v središču mesta

Serhiy Haidai, guverner ukrajinske regije Lugansk, je na svojem profilu na Telegramu sporočil, da se ukrajinski branilci težko upirajo ruskim napadom v središču Severodonjecka.

Trdi, da ruske sile kljub temu še vedno nimajo nadzora nad tem strateško pomembnim mestom. Če Severodoneck pade v ruske roke, bo to pomenilo, da so Rusi v celoti prevzeli nadzor na lugansko regijo. 

Guverner v izjavi na Telegramu navaja tudi, da ruske sile nenehno obstreljujejo Lišičansk, mesto blizu Severodonecka. Tam so danes obstrelili rudarsko tehnično šolo in šolo, pri čemer sta bila ranjena dva civilista.

Russians shelled market in Lysychansk,a mining technical school & a school where 2 civilians were wounded. Now,enemy continues storming Sievierodonetsk.Russian offense towards Novookhtyrka and Voronovo was repulsed.Near ​​Belohorivka,enemy uses reconnaissance & sabotage groups. pic.twitter.com/M2EflMcdJv

— Serhiy Haidai (@TXlrgA0vCNNaf1G) June 7, 2022

Ameriško podjetje za vesoljsko tehnologijo Maxar Technologies je medtem objavilo satelitsko sliko, s katere je jasno razvidno, da so Rusi v središču mesta Severodonjeck poškodovali bolnišnico. Podjetje navaja tudi, da so Rusi uničili še bolnišnico v mestu Rubižnje.

20.33 Rusi sodijo britanskima prostovoljcema, ujetima v Mariupolu

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so sporočili, da se je začelo sojenje dvema britanskima prostovoljcema Aidenu Aslinu in Shaunu Pinnerju, ki so ju ujeli med bojevanjem ob boku z ukrajinskimi branilci Mariupola.

Posnetek dveh Britancev, ki sta služila v ukrajinski vojski, in Ibrahima Saaduna, prostovoljca iz Maroka, so danes razširili po proruskih kanalih na družbenih omrežjih. Na posnetku lahko vidimo, kako sedijo v kletkah za obtožene v sodni dvorani. 

Tožilci iz samooklicane proruske Ljudske republike Doneck, ki je pod nadzorom Rusije, pravijo, da Britancema grozi smrtna kazen zaradi "terorizma" in boja proti ruski invaziji na Ukrajino, kjer sta sodelovala kot "plačanca".

Two British men captured by Russian forces while fighting for Ukraine have appeared at court in a separatist-controlled region days after it was announced that they may face the death penaltyhttps://t.co/nJ21zHUTZ4

— The Times (@thetimes) June 7, 2022

19.27 Boji v Ukrajini spominjajo na prvo svetovno vojno

Vojaški analitik Justin Crump je dejal, da konflikt v delih Ukrajine zdaj spominja na jarkovsko vojno, ki je bila značilna za prvo svetovno vojno. Eden od simbolov te vojne so bili namreč strelski jarki.

Gre za rove, izkopane v zemlji, ki dajejo zavetje in zaščito pred sovražnikovim ognjem in pomenijo, da obe strani žrtvujeta mobilnost. Med prvo svetovno vojno so se ti iz preprostih jarkov razvili v bolj zapletene sisteme s prvo frontno črto, znano kot požarni jarek, drugo črto, znano kot podporni jarek, in tretjo črto, znano kot rezervni jarek. 

Strelski jarki so bili povezani s komunikacijskimi jarki, ki so moškim omogočali teči med vrstami, ne da bi jim bilo treba iti čez odprto zemljo. 

Ukrajinski vojaki, ki med vojno delajo in živijo v teh jarkih, so za BBC povedali, da tam spijo in jedo, medtem ko vsak dan gradijo nove.

Fotogalerija

1

 / 4

18.49 Ukrajina: Rusi v sobah za mučenje pridržali približno 600 ljudi

Ukrajina je rusko vojsko obtožila, da je ugrabila prebivalce okupirane regiji Herson na jugu države, ki jih zadržujejo v "mučilnicah". 

"Po naših informacijah je v posebej opremljenih kleteh, v sobah za mučenje, pridržanih približno 600 ljudi," je na današnji novinarski konferenci povedala Tamila Tacheva, ki je na uradu ukrajinskega predsednika Zelenskega pristojna za okupirani polotok Krim. 

"Približno 300 ljudi je v kleteh v mestu Herson, preostali pa so v naseljih po vsej regiji," je dejala. In dodala: "Zadržujejo jih v nečloveških razmerah. Mučijo jih. Večina pridržanih je novinarjev in aktivistov, ki so organizirali proukrajinske proteste v Hersonu in po vsej regiji." Po njenih besedah so med priporniki tudi vojni ujetniki. "Nekaj Ukrajincev, tako civilistov kot borcev, ki so jih pridržali v regiji Herson, pa so poslali v zapor na Krimu," je še dodala.

Repr Ukraine's President in Crimea: in Kherson region about 600 people abducted by russia's invaders.They're facing inhuman treatment&torture. Some (both civilians &POWs) are taken to Crimea. Abducted people from the Zaporizhzhia region are also being taken to Crimea pic.twitter.com/TFP2iI5FYW

— Ukrainian Mission to OSCE & UN in Vienna (@UKRinOSCE) June 7, 2022

18.19 Rusija glasovala za izstop iz Evropskega sodišča za človekove pravice

Ruski parlament je sprejel dva zakona, ki ukinjata pristojnost Evropskega sodišča za človekove pravice v Rusiji, potem ko je ta marca napovedal, da bo sodišče zapustil zaradi konflikta v Ukrajini.

Cilj Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) je uporabiti in zaščititi državljanske in politične pravice državljanov celine. To je zagotavljalo način za pregon pravnih in človekovih pravic proti Rusiji, ki so jih ruska sodišča ali zavrnila ali prezrla. 

Prvi predlog zakona odstranjuje Rusijo iz pristojnosti sodišča, drugi pa določa 15. marec kot mejo, kar pomeni, da se sodbe proti Rusiji, izdane po tem datumu, ne bodo izvajale, poroča tiskovna agencija RIA Novosti.

Odbor ministrov Sveta Evrope je namreč 15. marca Rusijo izključil iz organizacije, katere del je ESČP, kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino. Rusija je dejala, da se je samostojno odločila za izstop iz Sveta Evrope, pri čemer je nekdanji predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev dejal, da je izstop Rusije iz organizacije priložnost za obnovitev smrtne kazni, ki jo pravila Sveta Evropa prepovedujejo.

17.41 Ruska novinarka bo v znak podpore Ukrajini spremenila svoj priimek

Ruska novinarka Marina Ovsjanikova, ki je na začetku vojne v Ukrajini v televizijski oddaji v živo z napisom "brez vojne" protestirala proti vojni, pravi, da se počuti kot Ukrajinka in da bo v znak podpore spremenila svoj priimek.

To potezo je napovedala v objavi na Twitterju. Zapisala je: "Nisem 'dobra Rusinja', sem Ukrajinka. V znak podpore Ukrajini nameravam spremeniti priimek Ovsjanikov v domači Tkachuk."

Nekdanja urednica Prvega kanala, ki ga nadzoruje ruska država, je bila za kratek čas pridržana v Rusiji. Bila je tudi kaznovana in odpuščena. Pozneje je migrirala v Nemčijo.

Ответы на новую порцию обвинений:
1.Война- это коллективная вина русских. Не Путин убивал людей в Буче. Это делали конкретные военные преступники.
2. Мы НЕ братские народы.
3. Я НЕ «хорошая» русская, я украинка. Поэтому намерена сменить фамилию Овсянникова, на свою родную Ткачук

— Marina Ovsyannikova (@newslady19) June 7, 2022

17.10 Rusija izdala nalog za prijetje ruskega pisatelja znanstvene fantastike

Rusija je danes izdala nalog za prijetje Dmitrija Aleksejeviča Gluhovskega, ruskega pisca popularne znanstvene fantastike, zaradi obtožb širjenja lažnih informacij o ruskem vojaškem posredovanju v Ukrajini. 

Na Telegramu je zapisal, da je bil zaradi objave na Instagramu obtožen diskreditacije ruskih oboroženih sil: "Pripravljen sem ponoviti vse, kar sem zapisal tam: 'Ustavite vojno! Priznajte, da je to vojna proti celemu narodu, in jo ustavite!.'"

Gluhovski, najbolj znan po znanstvenofantastičnem romanu Metro 2033 in njegovih nadaljevanjih, je na spletni strani ministrstva za notranje zadeve naveden kot iskana oseba po nedoločenem členu kazenskega zakonika. Je prva znana kulturna osebnost, ki je bila uvrščena na seznam iskanih zaradi novega zakona, sprejetega kmalu po tem, ko je Rusija 24. februarja poslala vojake v Ukrajino.

⚡️The creator of the "Metro" book series, the famous writer Dmitry Glukhovsky, is also wanted. Previously, he had repeatedly spoken out against the war. pic.twitter.com/7Qz8Ostd58

— NEXTA (@nexta_tv) June 7, 2022

16.42 Ukrajinsko tožilstvo: Ruske sile v Ukrajini doslej ubile več kot 260 otrok

Od začetka invazije na Ukrajino so ruske sile ubile več kot 260 otrok, so danes sporočili iz urada ukrajinske generalne državne tožilke Irine Venediktove. Poškodovanih je bilo več kot 467 otrok, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Od začetka agresije je več kot 730 otrok utrpelo posledice ruske agresije, so sporočili v izjavi na Telegramu. Kljub temu urad generalne državne tožilke opozarja, da ti podatki niso dokončni, saj se številne preiskave še vedno nadaljujejo. Poleg tega je veliko območij, na katerih trenutno potekajo spopadi, nedostopnih ali vsaj težko dostopnih za tovrstne preiskave.

Unicef ob tem opozarja, da se humanitarne potrebe v Ukrajini povečujejo vsako uro, ko se boji nadaljujejo, ter da bo posledice obsežne razselitve Ukrajincev, ki smo ji priča od začetka vojne, nosilo več prihodnjih generacij. Otroci, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, so po njihovem mnenju tudi bolj izpostavljeni nevarnosti trgovine z belim blagom in izkoriščanju na sploh, še navaja EFE.

16.34 Rusija sočasno z Natom na pomorskih vajah v Baltskem morju

Rusija je danes začela pomorske vojaške vaje s svojo floto v Baltskem morju. Te časovno sovpadajo s pomorskimi vajami zveze Nato Baltops 2022, ki v regiji potekajo do sredine meseca. V njih sodeluje 45 plovil in 75 letal pod vodstvom ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V ruskih pomorskih vajah sodeluje več kot 20 ladij in čolnov, vključno s korvetami, fregatami in protipodmorniškimi rušilci, je sporočila ruska vojska. Prav tako sodelujejo tudi protipodmorniška letala serije Il-38 in helikopterji.

Medtem pa je Nato v nedeljo začel skoraj dvotedensko pomorsko vajo v Baltskem morju pod vodstvom ZDA, na kateri sodeluje več kot sedem tisoč vojakov iz 16 držav, vključno s Finsko in Švedsko, ki se želita pridružiti vojaškemu zavezništvu.

Aktivnost ruskih enot na območju Baltskega morja se je v zadnjem obdobju opazno povečala. V začetku maja je namreč ruska vojska v baltski eksklavi Kaliningrad že izvedla vojaške vaje in simulirala izstrelitev balističnih raket iskander z jedrskim orožjem. Dosežejo lahko razdaljo do 500 kilometrov in so lahko opremljene s konvencionalnimi in jedrskimi bojnimi glavami.

V regiji so se sicer po ruski invaziji na Ukrajino zaostrile napetosti. Švedska in Finska sta vložili prošnji za članstvo v Natu. Visoki ruski politiki, med njimi tudi nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev, pa so zagrozili, da bodo na območju Baltskega morja namestili jedrsko orožje.

15.55 Putinov propagandist ponovno grozi z jedrsko vojno

Vladimir Solovjov, ruski novinar, televizijski voditelj in Putinov propagandist, je na ruski televiziji znova izjavil, da je le vprašanje časa, kdaj bo izbruhnila jedrska vojna, poroča hrvaški Index. "Natisnjene bodo krvave strani svetovne zgodovine. Če se bo tako nadaljevalo, bo v Bajkalskem jezeru (v Rusiji) preživelo le nekaj mutantov. Preostalo bo uničeno v ogromnem jedrskem napadu," je dejal. 

"Vse gre v to smer, ne glede na to, kaj si želita obe strani (ruska in ukrajinska). Če bo Nato želel, lahko na ruskih mejah stori, karkoli želi. V Ukrajino bodo poslali vedno več ameriškega orožja, ta pa bo streljala in na koncu bo zadela eno od naših jedrskih elektrarn. To je to," je še dodal. 

15.12 Scholz Litvi v luči ruske grožnje zagotovil dodatno vojaško podporo

Nemški kancler Olaf Scholz je Litvi obljubil dodatno vojaško podporo za odvračanje in obrambo pred morebitnim ruskim napadom. Kot je dejal ob današnjem srečanju z voditelji baltskih držav v litovski prestolnici Vilni, bo Nemčija povečala svoj prispevek v okviru Nata na vzhodnem krilu zavezništva.

"Trdno smo odločeni, da bomo povečali svoj prispevek," je dejal Scholz po pogovorih z litovskim predsednikom Gitanasom Nausedo in predsedniki vlad vseh treh baltskih držav, ob Litvi tudi Latvije in Estonije. Nemško sodelovanje je treba razvijati "v smeri močne bojne brigade", je povedal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

"Kot zavezniki v Natu se čutimo zavezani drug drugemu, in v primeru napada bomo branili vsak centimeter ozemlja Nata," je dejal Scholz, ki podrobnosti o tem, za kakšno povečanje nemške zaveze gre, ni razkril.

Litovski predsednik Nauseda pa je opozoril, da so baltske države "na prvi frontni črti Nata". "Maksimalna pripravljenost in okrepljene operativne sile v naši regiji so ključnega pomena za varnost celotnega zavezništva," je poudaril.

Z Rusijo ne bi smelo biti "nikakršnega dialoga ali sodelovanja, nobene pomiritve ali popuščanja tej teroristični državi", je prepričan Nauseda.

V Litvi je v okviru operacije kot okrepljena prednja prisotnost nameščen bataljon Nata pod vodstvom Nemčije s 1.600 vojaki, od tega je več kot tisoč pripadnikov nemške vojske.

Baltske države si že dalj časa prizadevajo za namestitev Natove brigade v vsaki od treh članic. Vendar ni jasno, koliko vojakov bi bilo dejansko nameščenih na kraju in koliko bi jih bilo v pripravljenosti zunaj države, še poroča dpa, ki ob tem navaja, da brigado običajno sestavlja okoli tri tisoč do pet tisoč vojakov.

Za Scholza je to prvi obisk kakšne Natove članice, ki meji na Rusijo, odkar se je pred več kot tremi meseci začela ruska invazija na Ukrajino. V okviru obiska se bo srečal tudi z nemškimi vojaki, ki so nameščeni v Litvi z namenom varovanja Natovega vzhodnega krila.

Voditelji držav članic Nata so konec februarja sklenili, da bodo v odgovor na rusko agresijo na vzhodno krilo zavezništva poslali obsežne okrepitve, med drugim tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje.

Honored to welcome @Bundeskanzler Olaf Scholz in Lithuania today.

🇩🇪 is a leading country of @BG_LTU_eFP in 🇱🇹. Looking forward to expanding our defense cooperation & welcoming more German troops on the ground.

We stand committed to continuing support to Ukraine 🇺🇦. pic.twitter.com/fixsr11lfe

— Gitanas Nausėda (@GitanasNauseda) June 7, 2022

15.05 Ukrajina osvobodila več vasi na jugu države, ruske enote zavzele del Severodonecka

Ukrajinske sile naj bi nedavno prevzele nadzor nad nekaterimi vasmi na meji med črnomorskima regijama Mikolajev in Herson ter odbile več ruskih protinapadov. Medtem pa je ruski obrambni minister Sergej Šojgu danes dejal, da so ruske sile v celoti zavzele stanovanjska območja mesta Severodoneck, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajina, ki zaradi ruske premoči v zraku le redko uporablja lastne letalske enote, je danes izvedla več zračnih napadov na jugu države, je sporočil ukrajinski generalštab in dodal, da je Kijev prevzel nadzor nad nekaterimi vasmi na meji med črnomorskima regijama Mikolajev in Herson.

S helikopterji naj bi Ukrajina izvedla napade na ruske enote v regiji Herson, z letali pa na skladišča streliva v regiji Mikolajev. Tudi ruska protiofenziva v bližini naj bi bila neuspešna kljub intenzivni artilerijski in letalski podpori, je navedeno v poročilu ukrajinskega generalštaba.

Na vzhodni fronti so glavni napori Rusije še vedno osredotočeni na mesto Severodoneck. Stanovanjska območja mesta so v celoti zavzele ruske enote, je povedal Šojgu in dodal, da si ruska vojska še vedno prizadeva vzpostaviti nadzor nad industrijskim območjem mesta in najbližjimi naselji.

Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je na Telegramu zapisal, da v mestu Lisičansk poročajo o ranjenih, potem ko je rusko obstreljevanje prizadelo trg in šolo. Zapisal je tudi, da so dozdajšnji ruski napadi na območju Bahmuta bili odbiti, vendar opozarja, da se začenja nov ruski protinapad, poroča BBC.

Ruske sile trenutno napredujejo proti mestu Slovjansk, še enem strateškem cilju v regiji Donbas. Prav tako naj bi zavzele mesto Svjatohirsk, ki je bilo zadnja postojanka ukrajinskih enot na severnem bregu reke Severski Donec.

Ruski obrambni minister Šojgu je še povedal, da imajo v ujetništvu skoraj 6500 ukrajinskih vojakov, od tega se jih je 126 predalo v zadnjih dneh.

Medtem pa so bila trupla ukrajinskih borcev, ki so bili ubiti pri obrambi ključnega pristaniškega mesta Mariupol v jeklarni Azovstal, izročena Kijevu in njihovim družinam, so sporočile družine pripadnikov ukrajinskega nacionalističnega bataljona Azov.

V ponedeljek zvečer je sicer ukrajinski predsedniški svetovalec Oleksij Arestovič napovedal, da bo ta teden izjemno naporen za ukrajinske sile v Donbasu. V najslabšem primeru bi lahko bilo obkoljeno mesto Severodoneck in se začelo obleganje Slovjanska, je dejal.

#UPDATE Russian Defence Minister Sergei Shoigu said Tuesday that Moscow's troops were in full control of the residential areas of Severodonetsk, a key city in Ukraine's east pic.twitter.com/QzUmoaxZgo

— AFP News Agency (@AFP) June 7, 2022

14.51 Ukrajina nasprotuje obisku IAEA v nuklearki Zaporožje

Ukrajina nasprotuje kakršnemukoli obisku prvega moža Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaela Grossija v jedrski elektrarni Zaporožje, medtem ko je ta pod rusko okupacijo, so danes sporočili z ukrajinske jedrske agencije Energoatom.

"Ukrajina Grossija ni povabila na obisk elektrarne Zaporožje in mu v preteklosti tudi ni odobrila tega obiska. Obisk elektrarne bo mogoč šele, ko bo Ukrajina znova prevzela nadzor nad tem objektom," so v Energoatomu sporočili na družbenem omrežju Telegram.

Grossijevo ponedeljkovo napoved na Twitterju, da IAEA pripravlja obisk mednarodne strokovne misije v Zaporožju, so označili kot "še en poskus, da se na kakršenkoli način pride do elektrarne, da bi se legitimirala prisotnost okupatorja in dejansko opravičila njihova dejanja".

Jedrska elektrarna v Zaporožju, ki se ponaša s šestimi reaktorji in velja za največjo v Evropi ter deseto največjo na svetu, je pod ruskim nadzorom že od prvih dni vojne v Ukrajini. Za mednarodno posredovanje naj bi IAEA in ZN pisno zaprosili sam Kijev, je v ponedeljek zatrdil Grossi, kar pa je Energoatom danes zavrnil kot še eno laž.

Marčevska "izguba komunikacije" med IAEA in nuklearko je po navedbah Energoatoma posledica dejstva, da so Rusi tam blokirali ukrajinskega mobilnega operaterja Vodafone. A podatki se še naprej zbirajo na strežnikih in jih bodo posredovali IAEA takoj, ko bo ukrajinski operater tam spet dejaven, so še dodali.

Rusija je sicer 19. maja zagrozila, da bo Ukrajino odrezala od njene največje nuklearke, če Kijev Moskvi ne bo plačeval za tam proizvedeno elektriko.

Več vidnih ruskih predstavnikov je v zadnjih tednih poleg tega nakazalo, da se Rusija pripravlja na dolgotrajno okupacijo ali celo na priključitev območij na jugu Ukrajine, ki so pod njenim nadzorom. Gre za regijo Herson in del regije Zaporožje, kjer se nahaja nuklearka v mestu Energodar, ne pa tudi regionalna prestolnica na drugem bregu reke Dneper.

9.16 Zelenski prepričan, da bo Ukrajina dobila status kandidatke za članstvo v EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prepričan, da bo Ukrajina v naslednjih tednih dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Medtem ko so druge članice podprle status kandidatke, pa je nemška vlada še vedno zadržana. Zelenski je zato v Berlin poslal posebnega odposlanca, ki se bo z nemško vlado pogovarjal o možnostih članstva.

"To ne bo pomembna odločitev samo za Ukrajino, ampak za celoten evropski projekt," je v svojem dnevnem videonagovoru v ponedeljek dejal Zelenski in pri tem dodal, da bo od tega, kaj se bo zgodilo, odvisna prihodnost Evropske unije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Evropska komisija se namerava v kratkem odločiti, kako najbolje ravnati v zvezi z ukrajinsko prošnjo za članstvo, ki je bila vložena kmalu po tem, ko je Rusija konec februarja začela obsežno invazijo na svojo sosedo.

Nemški kancler Olaf Scholz pa je dal jasno vedeti, da Ukrajini ne bi smeli odobriti bližnjice do članstva v Evropski uniji, in medtem ko so druge države Evropske unije že izrazile podporo ukrajinskemu statusu kandidatke, je nemška vlada še vedno zadržana.

Zato je Zelenski svojega ministra za komunikacije in razvoj ozemlja Oleksija Černišova poslal kot posebnega odposlanca v Berlin, da bi tam predstavil ukrajinske načrte za pristop k Evropski uniji. Kijev še vedno upa, da bodo voditelji 27 držav članic na vrhu Evropske unije, ki bo potekal 23. in 24. junija, Ukrajini podelili status kandidatke.

"Evropska unija bi morala sprejeti Ukrajino. Ne pričakujemo pristopa skozi zadnja vrata, niti ne pričakujemo hitre poti za Ukrajino," je pred srečanjem v Berlinu dejal Černišov in dodal, da Kijeva ne zanima nobena druga oblika partnerstva z Evropsko unijo razen polnopravno članstvo.

Ukrajinski minister se namerava danes in v sredo med drugim sestati z vodjo kanclerskega urada Wolfgangom Schmidtom, ministrico za razvoj Svenjo Schulze, kmetijskim ministrom Cemom Özdemirjem in zaradi odsotnosti zunanje ministrice Annalene Baerbock z njenim državnim sekretarjem Tobiasom Lindnerjem.

8.14 Blinken: Poročila o tem, da Rusija krade ukrajinsko žito, verodostojna

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v ponedeljek poročila o tem, da Rusija krade ukrajinsko žito in ga nato prodaja za lasten dobiček, označil za verodostojna. Hkrati je opozoril, da Moskva vseeno blokira izvoz ukrajinskih pridelkov iz pristanišč in njihovo deblokado pogojuje z odpravo sankcij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Obstajajo verodostojna poročila, da Rusija krade ukrajinsko žito in ga prodaja za lasten dobiček. Zdaj pa Moskva kopiči tudi svoj izvoz hrane," je na konferenci zunanjega ministrstva o vprašanjih prehranske varnosti dejal Blinken in predstavil razloge za strm porast svetovnih cen pšenice in drugih žit.

Poudaril je, da ruska mornarica še naprej preprečuje izvoz ukrajinskih pridelkov iz črnomorskega pristanišča v Odesi. "V silosih blizu Odese je ujetih približno 20 milijonov ton pšenice, ladje, dobesedno polne žita, pa so zaradi ruske blokade obtičale v pristanišču," je dejal.

Pri tem je opozoril, da gre za namerno strategijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katero želi prisiliti preostali svet, da popusti in odpravi sankcije proti Rusiji. "Z drugimi besedami, gre za izsiljevanje," je še dodal.

Časnik New York Times je medtem v ponedeljek poročal, da je iz pristanišč pod nadzorom Rusije odplulo več tovornih ladij z ukradenim ukrajinskim žitom. ZDA naj bi o tem že opozorile 14 držav, večinoma v Afriki, saj so mnoge od njih odvisne od uvoza žita in se soočajo s pomanjkanjem hrane.

7.15 Američani želijo ruskemu milijarderju Abramoviču zaseči dve letali

Ameriško pravosodno ministrstvo je v ponedeljek ukazalo odvzem dveh letal v lasti ruskega oligarha Romana Abramoviča, ker naj bi se uporabljali za kršenje sankcij proti Rusiji zaradi vojne proti Ukrajini. Boeingov 787 dreamliner in "direktorski" Gulfstreamov G650ER sta sicer izven dosega ameriških oblasti.

Abramovič naj bi glede na sodno vlogo pravosodnega ministrstva ZDA sankcije kršil že samo s tem, da sta letali letos odleteli v Rusijo. Ker sta bili izdelani v ZDA, sta od 2. marca letos del ameriških sankcij. Abramovič je doslej že prodal nogometni klub Chelsea, sicer bi mu ga odvzeli Britanci.

Letali vredno 400 milijonov dolarjev naj bi bili trenutno bodisi v Rusiji bodisi v Dubaju. Newyorško zvezno tožilstvo je sporočilo, da bodo pozorni na obe letali in ju bodo zasegli takoj, ko se jim bo ponudila priložnost.

Abramoviča še dolgo ni pričakovati v ZDA, saj so mu poleg odredbe o zaplembi letal izdali še odredbo o zavestnem kršenju sankcij, katerih namen je preprečiti izvoz določenih tehnologij in dobrin v Rusijo. To mu lahko prinese denarno kazen, večjo od vrednosti obeh letal.

55-letni Abramovič je eden od številnih ruskih milijarderjev, ki so zaradi ruske agresije nad Ukrajino tarča mednarodnih sankcij.

6.51 Michel v Varnostnem svetu ostro nad Rusijo zaradi prehranske krize

You may leave the room, maybe it's easier not to listen to the truth, dear Ambassador #Nebenzia @RussiaUN@UN #SecurityCouncil #UNSC pic.twitter.com/aeb1OF4y6T

— Charles Michel (@eucopresident) June 6, 2022

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija ni imel pravega odgovora na besede predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, ki je dejal, da je bil osebno v Ukrajini in se na lastne oči prepričal v resničnost tega, kar govori. Kot je dejal, je videl na milijone ton žita v kontejnerjih in na ladjah v pristanišču Odesa, ki so ga blokirale ruske vojaške ladje.

"Ruske vojaške ladje v Črnem morju, ruski napadi na transportno infrastrukturo in skladišča žita, njeni tanki, bombe in mine Ukrajini preprečujejo izvoz, sejanje in žetje," je dejal Michel in dodal, da to viša cene hrane, potiska ljudi v revščino in destabilizira svetovne regije. "Samo Rusija je odgovorna za to pretečo prehransko krizo," je dejal.

Rusija ne le da blokira ukrajinsko proizvodnjo in izvoz hrane, ampak po Michelovih besedah tudi krade in strahopetno obtožuje druge. "Čista propaganda," je dejal.

Za Nebenzijo je bilo vse to preveč in je vstal ter odkorakal iz dvorane Varnostnega sveta. Njegov namestnik Dimitrij Poljanski je pozneje tvital, da je bil Michel zelo nevljuden.

Zasedanje Varnostnega sveta so sklicali z namenom obravnave spolnega nasilja Rusov v Ukrajini, vendar pa so se težave s hrano izkazale za bolj težavne za svet.

Ukrajina in Rusija skupaj proizvedeta tretjino svetovne pšenice in ječmena ter polovico sončničnega olja. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je dejal, da je glavna težava omogočiti nemoten izvoz iz Odese ter zagotoviti, da Rusija tega ne izkoristi za napad na mesto.

"Putinove pravljice, da je pripravljen zagotoviti ukrajinski izvoz pšenice, nimajo nobene zveze z realnostjo," je dejal Ukrajinec in predlagal, da Rusija umakne svoje pomorske sile iz voda blizu Ukrajine ter zagotovi, da ne bo napadala pristanišča in tovornih ladij.

6.48 Na obisku v Sloveniji podpredsednica ukrajinskega parlamenta

Na obisku v Sloveniji bo danes podpredsednica ukrajinskega parlamenta Olena Kondratiuk, ki bo obiskala državni zbor in državni svet, se sestala z zunanjo ministrico Tanjo Fajon, sprejel pa jo bo tudi predsednik republike Borut Pahor. V Slovenijo prihaja kot posebna odposlanka ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Kot napovedujejo na zunanjem ministrstvu, je namen njenega obiska v Sloveniji seznanitev s stališči Ukrajine glede njene prošnje za članstvo v Evropski uniji.

V EU sicer podpirajo vključevanje Ukrajine v povezavo, a hkrati opozarjajo tudi, da bližnjic ne more biti in da bo ta proces še dolgotrajen.

Prav tako naj bi Kondratiukova slovenske sogovornike seznanila z aktualnim dogajanjem v Ukrajini, ki se spopada z rusko agresijo. Predvsem na vzhodu države se v zadnjem času spopadajo s silovito ofenzivo ruskih sil.

Najprej bo ukrajinska gostja obiskala zunanje ministrstvo, kjer bosta nato z ministrico Fajon imeli tudi skupno novinarsko konferenco.

Opoldne jo bo v predsedniški palači sprejel predsednik republike Pahor, nato pa bo obiskala slovenski parlament, kjer jo bosta sprejela tako predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsedniku DS Alojz Kovšca. Zatem pa se bo sestala še s člani parlamentarnih odborov za zunanjo politiko, za zadeve EU in za obrambo, napovedujejo v državnem zboru.

Novice Umrl je zloglasni agent KGB: ubil naj bi človeka, ki ga je Putin sovražil