Sreda, 22. 11. 2023, 11.15
12 mesecev
637. DAN VOJNE V UKRAJINI
Putin: Seveda ste šokirani, zdaj pa razmislimo, kako naj to končamo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,11
Putin se je na zasedanju prvič po več mesecih neposredno pogovarjal z zahodnimi voditelji držav G20.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na virtualnem vrhu skupine 20 gospodarsko najpomembnejših držav (G20) odgovoril na kritike več voditeljev, da so šokirani zaradi vojne v Ukrajini. "Da, seveda, vojna je vedno tragedija. Razmisliti moramo o tem, kako bi se ta tragedija lahko končala," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Putin na vrhu G20 zavrnil kritike glede vojne v Ukrajini
Putin je še dejal, da Rusija ni nikoli izključevala možnosti mirovnih pogovorov z Ukrajino, medtem ko se Kijev temu izogiba.
Ukrajina sicer kot pogoj za mirovne pogovore postavlja popoln umik ruskih vojakov z njenega ozemlja, kar Rusija zavrača.
Da bi Rusija lahko kadarkoli ponovno vzpostavila mir v Ukrajini, če bi se umaknila z nezakonito zasedenih ozemelj ter znova vzpostavila suverenost in popolno ozemeljsko celovitost Ukrajine, je na vrhu G20 poudarila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Podobno je pozval nemški kancler Olaf Scholz. "Pozivam predsednika Putina, naj konča svoj napad na Ukrajino in umakne vojake z ozemlja Ukrajine, zato da se lahko ta vojna končno konča," je povedal.
Ruski predsednik se ni udeležil zadnjih dveh srečanj voditeljev G20, septembrskega v New Delhiju ter vrha novembra lani na indonezijskem Baliju. V New Delhiju ga je zastopal zunanji minister Sergej Lavrov.
Putin je v svojem nastopu na virtualnem srečanju G20, ki ga je predsedujoča skupini Indija sklicala zaradi konflikta v Gazi, tudi vprašal, ali njegovi kolegi niso šokirani zaradi smrti civilistov na območju Gaze. V napadih in kopenski ofenzivi, s katerimi je Izrael odgovoril na napad palestinskega skrajnega gibanja Hamas na izraelsko ozemlje 7. oktobra, je bilo po navedbah oblasti na območju Gaze ubitih že več kot 14 tisoč civilistov.
Ruski predsednik je tudi obtožil Zahod za inflacijo in druge težave v svetovnem gospodarstvu, so sporočili iz Kremlja. Ob tem je znova izpostavil brezplačno dobavo ruskega žita najrevnejšim državam na svetu. Ni pa omenil, da je Rusija v velikem obsegu blokirala izvoz ukrajinskega žita, zlasti v prvih mesecih vojne in da je začasno prekinila dogovor o izvozu ukrajinskega žita, sklenjen lani poleti.
Finska bo zaprla vse mejne prehode z Rusijo razen enega
Finska bo zaprla vse mejne prehode z Rusijo, z izjemno enega, je danes izjavil finski premier Petteri Orpo in Moskvi ponovno očital, da migrante namerno usmerja proti meji. Mejni prehodi bodo zaprti od petka do 23. decembra. Finska pa je zaradi povečanega migracijskega pritiska za pomoč zaprosila evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontex.
"Vlada se je danes odločila, da bo zaprla več mejnih prehodov. Odprt bo ostal le prehod Raja-Jooseppi," je pojasnil Orpo. Finska je sicer že prejšnji teden zaprla štiri od osmih mejnih prehodov z Rusijo, a ukrep po mnenju premierja ni zajezil povišanega števila prihoda migrantov.
Orpo je pred dnevi opozoril, da Rusija prosilcem za azil dovoljuje prehod na finsko stran meje, čeprav nimajo ustreznih dokumentov. Moskvo je tudi obtožil, da skuša destabilizirati Finsko kot odgovor na njeno vključitev v zvezo Nato. Finsko notranje ministrstvo pa je danes ponovilo, da povečan migracijski pritisk "resno ogroža nacionalno varnost in javni red".
Finska je medtem Frontex zaprosila za pomoč, je danes sporočila mejna straža. Po poročanju lokalnih medijev pa je mejna straža zaprosila tudi finske oborožene sile za pomoč pri postavitvi bodeče žice na mejnih prehodih.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je že v torek sporočila, da je Evropska komisija v stalnem stiku s Finsko in da je pripravljena pomagati, če se razmere spremenijo. Kot je dodala, je Finska že zaprosila za napotitev 60 pripadnikov Frontexa.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je danes ponovno zavrnila obtožbe, da Rusija namerno potiska migrante na finsko mejo. Ob tem je dodala, da Finska z obtožbami spodbuja rusofobijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po podatkih finske mejne straže se je od avgusta povečalo število nezakonitih prehodov, predvsem državljanov z Bližnjega vzhoda in Afrike. Skupno je od avgusta na Finsko prek Rusije vstopilo okoli 700 prosilcev za azil.
Predsedniki višegrajske skupine poudarili podporo Ukrajini
Predsedniki višegrajske skupine so danes na srečanju v Pragi poudarili pomen nadaljnje podpore Ukrajine. Češki predsednik Petr Pavel je ob tem priznal, da četverica nima popolnoma enakega stališča glede vseh področij, ki zadevajo Ukrajino, poroča slovaška tiskovna agencija TASR.
"Strinjali smo se, da bi morala Ukrajina uspeti, Rusija pa izgubiti in da moramo še naprej podpirati Ukrajino," je povedal češki predsednik.
Države višegrajske skupine vidijo situacijo v Ukrajini realistično in prepoznajo številne izzive, ki so povezane z njo, a jih to ne ovira pri usklajeni podpori Kijeva, je pojasnil Pavel. "Dejstvo, da ena država daje večji poudarek konkretni vojaški pomoči, druga pa materialni, humanitarni ali finančni pomoči, je navsezadnje dobro, saj ti deli sestavljajo celotno sestavljanko pomoči, ki jo Ukrajina potrebuje," je pripomnil.
Predsedniki so se na današnjem srečanju med drugim posvetili še medsebojnem sodelovanju na področju infrastrukture, kar vključuje izgradnjo hitrih železnic in zagotavljanje energetske varnosti.
Polotok Krim tarča ukrajinskega napada
Medtem je bil polotok Krim, ki ga zasedajo ruske sile, tarča ukrajinskega napada. "V zahodnem delu Črnega morja smo zaznali štiri plovila brez posadke ukrajinske mornarice, ki so se usmerila proti polotoku Krim," je poročalo rusko obrambno ministrstvo. V ločeni izjavi je nato sporočilo še, da je ruska zračna obramba na zasedenem polotoku uničila tudi tri ukrajinske brezpilotne letalnike.
Ukrajina, ki se v luči prihajajoče zime pripravlja na povečanje števila ruskih napadov na ukrajinsko ključno infrastrukturo, zlasti energetsko, od začetka protiofenzive junija letos krepi napade z droni in raketami na ozemlje enostransko priključenega Krima in Rusije, vključno z Moskvo.
Rusi nadaljujejo nočne napade
Ruske sile so Ukrajino ponoči napadle z več kot desetimi brezpilotnimi letalniki in eno manevrirno raketo, so danes sporočile ukrajinske sile in zatrdile, da so vse drone sestrelile. Medtem je ukrajinska stran s plovili brez posadke in brezpilotnimi letalniki napadla polotok Krim, ki ga zaseda Rusija, so sporočili iz Moskve.
Po navedbah ukrajinskih zračnih sil je ruska vojska napade na Ukrajino sprožila z jugovzhoda Rusije, ukrajinska zračna obramba pa je v več osrednjih ukrajinskih regijah uničila vseh 14 brezpilotnih letalnikov tipa šahed, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinske sile so sporočile še, da ena od ruskih raket ni dosegla cilja in je pristala na odprtem območju v regiji Zaporožje, eksplozijski val pa je poškodoval zasebne hiše. Žrtev ni bilo.
Kasneje so oblasti v regiji Odesa ob Črnem morju sporočile, da so v torek nad regijo sestrelile redek brezpilotni letalnik iranske izdelave mohajer. Ta ima tako izvidniške kot napadalne zmogljivosti – doseg ima do 200 kilometrov v obdobju 12 ur, obenem pa lahko nosi štiri vodene rakete.
