Nedelja, 18. 3. 2018, 7.52
6 let, 1 mesec
Putin bo na oblasti še prihodnjih šest let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,34
12
Kot kažejo vzporedne volitve, je za predsednika Vladimirja Putina na današnjih volitvah v Rusiji glasovalo kar 73,9 odstotka volivcev. Putin, ki Rusijo kot predsednik ali premier vodi že od leta 2000, bo tako na oblasti še prihodnjih šest let.
Putinova prepričljiva zmaga je bila pričakovana, vprašanje je bilo le, ali bo prejel več kot 70 odstotkov glasov, kolikor so mu napovedovale ankete, ali manj. Sodeč po vzporednih volitvah mu je uspel "veliki met" - po anketi centra VCIOM je dobil 73,9 odstotka, po anketi tiskovne agencije RIA pa celo 76,3 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Na prejšnjih volitvah leta 2012 je Putin slavil s 63,6-odstotno podporo.
Prvi uradni izidi bodo sledili v nekaj urah. Zaradi velikih časovnih razlik, saj Rusija obsega kar 11 različnih časovnih pasov, so se volišča na vzhodu Rusije, še posebej pa na Daljnem vzhodu in Sibiriji, zaprla že pred več urami, tako da so lahko do zdaj prešteli že večji del, če ne že vse glasovnice. Dlje pa bo trajalo štetje glasov na veliko gosteje poseljenem zahodu države. Kot zadnja so se volišča ob 19. uri po srednjeevropskem času (ob 20. uri po lokalnem) zaprla v Kaliningradu.
Višja volilna udeležba kot pred šestimi leti
Ker je bil izid volitev bolj ali manj znan vnaprej, so se v Kremlju predvsem bali, da bo volitve zaznamovala nizka udeležba, ki bi zmanjšala legitimnost rezultata, zato so vložili veliko truda v prepričevanje Rusov, naj pridejo na volišča. Tudi sam Putin je v petek pozval državljane, naj se udeležijo volitev.
Očitno jim je bolj ali manj uspelo, saj je volilna komisija skozi ves dan poročala, da je udeležba visoka, občutno višja kot leta 2012, ko je bila na koncu več kot 65-odstotna. Uradnih končnih podatkov za danes še ni, a po vzporednih volitvah naj bi bila na koncu udeležba 63,7-odstotna, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Ukrajina nasprotuje glasovanju na Krimu
Danes so ruskega predsednika volili tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila pred natanko štirimi leti.
Ukrajina je sicer glasovanju na Krimu ostro nasprotovala in ukrajinske oblasti so zato protestno blokirale ruske konzulate in veleposlaništvo. V poslopja v Kijevu, Harkovu, Odesi in Lvovu so spuščali zgolj diplomate. Moskva je Kijevu zato očitala, da Rusom v Ukrajini preprečuje glasovanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Vladivostoku, daleč na ruskem vzhodu, že štejejo glasove.
Oblasti nekaterim volivcem ne dovolijo, da bi oddali glas
Volitve so po navedbah opazovalcev iz vrst ruske opozicije zaznamovale številne kršitve. Kot se je danes izrazil opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki se zaradi pogojne kazni ni smel potegovati za položaj predsednika in je zato pozval k bojkotu volitev, smo bili priča "kršitvam brez primere". Navalni je sicer na volišča po vsej državi poslal 33.000 svojih opazovalcev, vendar so številnim preprečili vstop.
Ruska nevladna organizacija Golos, ki je specializirana za opazovanje volitev, je zabeležila okoli 2500 primerov volilnih nepravilnosti. Med drugim so zabeležili številne primere večkratnega glasovanja. Tuji opazovalci, med drugim Organizacije za varnost in sodelovanja v Evropi (Ovse), bodo svojo oceno po napovedih podali v ponedeljek.
Opozicijski voditelj Aleksej Navalni se zaradi pogojne kazni ne sme potegovati za položaj ruskega predsednika.
Oblasti na dan volitev domnevno opazile več kibernetskih napadov
Predsednica ruske volilne komisije Ela Pamfilova je obtožbe o kršitvah zavrnila in ocenila, da opazovalci "nekaterih situacij ne interpretirajo pravilno". Oblasti so tudi poročale o številnih kibernetskih napadih iz tujine, med drugim na strežnike volilne komisije in na sistem za avtomatsko štetje glasov, ki pa naj bi jih uspešno odbili.
Povedala je še, da se volilna komisija spopada s kibernetskimi napadi na njihovo računalniško omrežje iz tujine. Doslej so morali preprečiti napade iz 15 držav. Ker so napadalci strežnik preobremenili, se je ta sesul, je pojasnila.
Putin prepričan o pravilnosti svojega programa
65-letni Putin, ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada že vse od leta 1999, sicer na tokratnih volitvah ni imel prave konkurence, saj so njegovega glavnega rivala Navalnega iz tekme izločili.
S Putinom se je tako za predsedniški položaj pomerilo sedem kandidatov. Glede na ankete naj bi kandidat ruske komunistične partije Pavel Grudinin prejel od sedem do osem odstotkov glasov, nacionalist Vladimir Žirinovski od pet do šest odstotkov, televizijska voditeljica Ksenija Sobčak odstotek do dva, ostali kandidati pa okoli odstotka.
Po mnenju poznavalcev lahko Vladimir Putin pričakuje gladko zmago, vprašanje je le, kakšna bo volilna udeležba.
Četrti predsedniški mandat za Putina
To bo Putinov že četrti predsedniški mandat in morda tudi zadnji, saj ustava dovoljuje zgolj dva zaporedna šestletna mandata. V preteklosti ga to sicer ni ustavilo. Putin bi lahko leta 2024 tako kot že leta 2008 znova postal premier, nato pa bi se lahko znova potegoval za predsedniški položaj.
12