Konservativci z Davidom Cameronom na čelu so na parlamentarnih volitvah v Veliki Britaniji zmagali z absolutno večino. Takšnega rezultata ni napovedala nobena javnomnenjska raziskava.
Javnomnenjske raziskave pred volitvami so konservativcem in laburistom napovedovale približno enako število glasov, oboji pa so bili daleč od 326 sedežev, ki v britanskem 650-članskem parlamentu zadostujejo za večino. Malce bolj točni so bili rezultati vzporednih volitev, a so tudi te napovedovale, da nobena stranka ne bo dobila večine v parlamentu. Britanci temu pravijo, da je parlament obvisel (hung parliament).
Ponavlja se leto 1992
A parlament na veliko začudenje Britancev ni obvisel. Podoben polom so javnomnenjske raziskave doživele leta 1992, ko so prav tako napovedovale, da bo parlament obvisel, laburistom in konservativcem pa namerile približno enak rezultat, a so na koncu konservativci prepričljivo zmagali.
Torijci so sramežljivi
Že takrat so strokovnjaki na Otoku začeli govoriti o tako imenovanem učinku sramežljivega torijca (Shy Tory Factor). Opazili so, da volivci, ki nameravajo voliti konservativce (poimenovane tudi torijci), v javnomnenjskih raziskavah tega ne želijo povedati, zato konservativcem raziskave običajno napovedujejo manj glasov, kot jih pozneje dobijo na volitvah.
Po polomu javnomnenjskih raziskav leta 1992 so se vse britanske ustanove, ki se ukvarjajo z raziskavami javnega mnenja, temu prilagodile in uvedle korekcijske faktorje, a očitno bodo morale ponovno spremeniti način merjenja javnega mnenja.
So se volivci ustrašili škotskih nacionalistov?
Na Otoku ugibajo, da bi se lahko raziskave zmotile tudi zato, ker je bilo veliko volivcev skoraj do konca neodločenih, ali pa zato, ker so se ljudje ustrašili morebitne koalicije med laburisti in škotskimi nacionalisti (SNP), ki si prizadevajo za samostojno Škotsko, in so zato svoj glas raje kot laburistom namenili konservativcem.
Cameron se je odpeljal h kraljici, Miliband pa bo iskal novo službo
Po tradiciji se predsednik stranke, ki je dobila večino v parlamentu, že dan po volitvah odpelje h kraljici, ki mu podeli mandat za sestavo vlade. David Cameron je tako kraljico Elizabeto II. obiskal že danes, prvak laburistov Ed Miliband pa bo moral poiskati novo službo, saj je zaradi slabega volilnega rezultata že odstopil.
Cameronu ne bo lahko s Škoti
Čeprav so konservativci zmagali z večino, jim v parlamentu ne bo lahko. Soočeni bodo z močnimi škotskimi nacionalisti, ki srdito nasprotujejo konservativcem in so zmagali v kar 56 okrožjih od 59 na Škotskem. Čeprav kandidirajo le na Škotskem, so postali tretja največja stranka v britanskem parlamentu. Prepad med Škoti in Angleži se je tako še povečal. Pojavljale se bodo zahteve po novem referendumu o neodvisnosti Škotske, ki lani septembra ni uspel.
Katastrofa za liberalne demokrate, vstop v koalicijo jim ni koristil
Velik polom so doživeli liberalni demokrati, ki so v zdajšnjem sklicu parlamenta tvorili koalicijo s konservativci. Tokrat bodo imeli le osem poslancev (po volitvah 2010 so jih imeli 57). Kot smo večkrat doživeli tudi v Sloveniji, manjša stranka v koaliciji pogosto plača ceno na naslednjih volitvah. Zaradi slabega rezultata je danes že odstopil njihov vodja Nick Clegg.
Kljub slabemu rezultatu je evroskeptikom uspelo
Stranka prikritih šovinistov, evroskeptična Ukip, je dobila le en sedež v parlamentu, v parlament ni uspelo priti niti predsedniku stranke Nigelu Farageu, ki je prav tako odstopil kot predsednik stranke. A stranki je uspelo na dnevni red britanske politike postaviti odnos Velike Britanije do EU in še posebej vedno občutljivo temo priseljevanja v državo. Cameron je za konec leta 2017 že obljubil referendum o izstopu države iz EU. Celo laburist Miliband je v kampanji pred volitvami govoril o zaostrovanju pogojev za priseljevanje v Veliko Britanijo.