Pozabljena vojna v Siriji

Na hodnikih Združenih narodov je te dni na ogled grozovita fotografska razstava – žrtve mučenja režima sirskega diktatorja Bašarja Al Asada. S tem želijo nevladne organizacije opozoriti, da je v Siriji še vedno na oblasti Al Asad in da v državi še vedno traja državljanska vojna. Na to je večina zahodnega sveta pozabila ob grozodejstvih, ki jih na območju Sirije in Iraka izvaja Islamska država. Islamisti so ukradli vso mednarodno politično in medijsko pozornost, čeprav Al Asadov režim izvaja skoraj enake grozote kot islamisti. Cezar dokumentiral zlo Al Asadovega režima Fotografije je na Zahod pred letom dni prinesel pribežnik, poznan le pod imenom Cezar, ki je iz Sirije pobegnil s 55 tisoč fotografijami žrtev Al Asadovega režima. FBI je pregledal skoraj polovico njegovega gradiva in ugotovil, da je avtentično ter da prikazuje mučenje in umore vsaj 11 tisoč posameznikov, ki jih je zajel diktatorjev režim. Del fotografij je bil razstavljen že lani v muzeju holokavsta v Washingtonu, pribežnikovo pričevanje in fotografije pa so uporabili tudi za poročilo o dogajanju v Siriji na ameriškem zunanjem ministrstvu.

"Upam, da bodo iranski in ruski predstavniki med svojo dnevno rutino v Združenih narodih opazili fotografije na hodniku in se zavedali, kakšen je vsakdan Sircev pod Al Asadom," je za Bloomberg News dejal Mouaz Moustafa, politični svetovalec Koalicije za demokratično Sirijo, krovne organizacije sirske opozicije.

In čeprav je bilo med ubitimi na Cezarjevih fotografijah domnevno vsaj deset državljanov Evropske unije, brutalnosti Al Asadovega režima po vseh letih državljanske vojne v Siriji ne namenjajo veliko pozornosti. Ravno te dni pa minevajo štiri leta, odkar so bili organizirani prvi protirežimski protesti. Tedaj je bil njihov vzrok aretacija štirih fantov, ki so jih obtožili, da so pisali proti vladne grafite. Vsem se je zdelo, da bo tudi Sirce ponesla arabska pomlad, toda Al Asadov režim je bil očitno precej močnejši kot vlade v Tuniziji, Libiji in Egiptu. Mesec dni pozneje, ko so protivladne demonstracije organizirali v Homsu, so jih vladne sile brezkompromisno zadušile.

Al Asad je manjše zlo kot ISIS Ljudje se niso predali. Prav tako ne Al Asad. Zdaj, štiri leta pozneje, je Sirija opustošena, porušena in razdeljena med različne frakcije, voditelj pa je še vedno v sedlu. Še več, prav zdaj je pozval Združene države Amerike in evropske države, naj znova vzpostavijo diplomatske odnose s Sirijo, saj naj bi se le skupaj lahko bojevali proti Islamski državi. Po navedbah Reutersa naj bi se k ponovni vzpostavitvi diplomatskih stikov neformalno nagibale Švedska, Danska, Romunija, Bolgarija, Avstrija, Španija ter Češka, zadnja diplomatskih stikov s Sirijo ni nikoli prekinila. Kot navajajo, je Al Asad manjše zlo od Islamske države in bi zavezništvo z njim morebiti lahko pomagalo v boju proti islamistom. Kot da bi ob tem že pozabili na napad na civiliste s kemičnim orožjem, ki ga je leta 2013 izvedel Al Asadov režim in v katerem je umrlo skoraj dva tisoč civilistov, tudi otrok.

Združene države Amerike so pobudo zavrnile. Res pa je, da je bolj ali manj vse, kar so storile od začetka konflikta v Siriji, da so obtožile Al Asada, da krši človekove pravice, v državljansko vojno v Siriji pa se niso odkrito vmešale. Zato jih številni analitiki krivijo, da je prav njihov mlačen odziv kriv za zdajšnji popoln kaos v Siriji in celo za okrepitev ISIS. In ko so v vojno z islamskimi skrajneži potegnili še Irak, ameriško bolečo točko, je Sirija ostala na drugi bojni črti. Kar je seveda pripomoglo k temu, da je Al Asadov režim ostal tam, kjer je bil, celo z možnostjo rehabilitacije. Bašarju Al Asadu se je torej splačalo, da ni pobegnil iz države. Če bi, bi bila zdaj prestolnica kalifata bržkone Damask. Arabci in Turki odločno proti zavezništvu z Al Asadom Veliko manj pa so pobotanju z Al Asadom naklonjene arabske države. Predvsem zalivske države vidijo v tem možnost, da bi v regiji prevladal Iran. "Če bi Savska Arabija sprejela možnost, da Al Asad ostane na oblasti, bi to pomenilo, da Irak, Sirijo in Libanon predaja Iranu," je v vsearabskem časopisu Ašrak Al Avsat zapisal ugledni arabski novinar Abdulrahman Al Rašid.

Prav tako Al Asadu niso naklonjeni Turki. Za njih je ISIS zlo, Al Asad pa je hudič. Turški predsednik Recep Tayip Erdogan je vsaj tretjino svoje 12-letne vladavine posvetil boju proti Al Asadu. In turški predsednik je še vedno prepričan, da srž težav ni ISIS, temveč Al Asad. V boju proti zadnjemu so Turki pripravljeni popustiti celo Kurdom, ki bi jim prepustili boj z islamisti, le bi Al Asada spravili z oblasti.

Ob začetku sirske krize so Turki zaman pritiskali na Združene države Amerike, naj bodo bolj odločne v boju proti Al Asadu. Zdaj so Turki koalicijo z Američani pripravljeni skleniti le, če ta ne bi vključevala le boja proti islamistom, temveč tudi proti Al Asadu. Medtem ko se politiki odločajo, kaj je manjše zlo, je število ubitih v Siriji doseglo številko 210 tisoč. Okoli tri milijone Sircev je beguncev v sosednjih državah, tretjina od vseh 22 milijonov prebivalcev Sirije pa poskuša ubežati bojem štiriletne vojne.