Nobelovo nagrado vse od leta 1901 podeljujejo za posebne dosežke na področjih fizike, kemije, medicine, literature in miru. Leta 1969 so nagrado prvič podelili tudi za uspehe na področju ekonomije.
Denar za nagrade, vsaka je vredna kar 10 milijonov švedskih kron (980 tisoč evrov), podeljujejo iz posebnega sklada, ki ga je ustanovil Alfred Nobel, znan predvsem kot švedski industrialec in izumitelj dinamita. Vsak od nagrajencev v dar prejme zlato medaljo, diplomo in denarno nagrado.
Kar 94 odstotkov zapuščine vložili v varne sklade
Nobel je leto dni pred smrtjo (1896) v svoji oporoki izrazil željo, da se 94 odstotkov njegovega premoženja vloži v varne naložbe. Želel je, da se dobiček iz tega letno porazdeli tistim, ki se bodo s svojim delovanjem zavzemali za cilje, ki so bili blizu tudi njemu. Skepticizem nad omenjeno oporoko je bil vzrok, da so to potrdili šele leto po njegovi smrti.
Denarni sklad za nagrade konstantno raste
Poglavitna naloga Nobelove fundacije, ustanovljene za upravljanje s financami in administracijo nagrad, je tudi skrb za predstavljanje nagrade, vendar pa s svojim delovanjem ne vpliva na izbor nagrajencev. Gre pravzaprav za neke vrste investicijsko družbo, ki z različnimi naložbami plemeniti denar. Fundacija je na Švedskem oproščena plačevanja vseh davkov. V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila nagrada vredna milijon švedskih kron, danes pa že dosega vrednost desetih milijonov.
Nagrad nekajkrat niso podelili, zlasti v obdobju prve in druge svetovne vojne. Leta 1939, kljub nevtralnosti Švedske med drugo svetovno vojno, tako niso podelili nagrade za mir, med letoma 1940 do 1942 pa zaradi okupacije Norveške ni bila podeljena nagrada v nobeni kategoriji. Že leto kasneje so zopet podelili vse nagrade, razen za literaturo in mir.
Nobelova nagrada za ekonomijo ni bila del oporoke
Nagrade, ki jih vsako leto razglasijo oktobra v Stockholmu, po ustaljenem vrstnem redu podelijo 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Izjema je le nagrada za mir, ki jo objavijo v Oslu. Na ponedeljek je tako znan dobitnik nagrade za medicino, v torek za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek za literaturo, v petek pa za mir. Nobelovo nagrado za ekonomijo, ki sicer ni bila del oporoke, financira švedska centralna banka.
2
