Sreda, 24. 4. 2024, 17.01
7 mesecev
Pomemben korak: Evropski parlament potrdil prvo zakonodajo o boju proti nasilju nad ženskami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
Nova pravila o boju proti nasilju nad ženskami mora zdaj potrditi še Svet EU.
"Če bi Parlament zahteval več, bi zrušil sporazum s Svetom. V direktivi posilstvo kot kaznivo dejanje zato izključno ni opredeljeno, saj sta dogovoru med drugim nasprotovali Francija in Nemčija. A rajši imamo močan prvi korak, torej da sploh imamo to zakonodajo, kot pa da bi sprejeli še bolj popolno in izgubili vse. Nismo v času, da bi si to lahko privoščili. Kljub pozivom nekaterih ženskih organizacij držav ne moremo obrniti na glavo. Ker pa smo samo sozakonodajalec, smo srečni, da smo prišli do sem, kamor smo prišli," je o prvi zakonodaji Evropske unije o boju proti nasilju nad ženskami za Siol.net povedal evropski poslanec Milan Brglez (SD/S&D). Kljub temu da direktiva ne naslavlja ključnega vprašanja, to je kriminalizacije posilstva, opredeljenega na podlagi odsotnosti privolitve, predstavlja pomemben prvi korak na poti do tja.
Po dogovoru med Parlmentom in Svetom (zakonodajna institucija Unije, v kateri so zastopane vlade držav članic) so evropski poslanci s 522 glasovi za in 27 proti sprejeli prvi zakon Unije za boj proti nasilju nad ženskami. Direktiva poziva k strožji zakonodaji proti spletnemu nasilju, učinkovitejši pomoči žrtvam in ukrepom za preprečevanje posilstev.
Kljub temu da se države zaradi nasprotovanja Nemčije, Francije in Madžarske niso uspele dogovoriti glede ključnega vprašanja o posilstvu in to v sprejeti direktivi ni opredeljeno, jo je podprla tudi slovenska evropska poslanka Irena Joveva (Gibanje Svoboda/ Renew Europe).
"Kljub temu da direktiva ne naslavlja ključnega vprašanja, sem jo na koncu podprla. Želim pa biti jasna: samo ja pomeni ja, vedno in v vseh okoliščinah. Pomanjkanje jasne privolitve uvršča vsakršen spolni akt med kazniva dejanja, a tega zaradi političnih zadržkov predstavnikov držav članic v Svetu, ki so uvrstitvi kriminalizacije posilstva ostro nasprotovali, nismo uspeli uvrstiti v končno besedilo," je po glasovanju sporočila Joveva. Iz direktive sta izpadli tudi enotni evropski definiciji kaznivega dejanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in kaznivega dejanja prisilne sterilizacije.
V vseh državah članicah EU je sicer posilstvo kaznivo dejanje, vendar se pristopi, ki so bili izbrani za kriminalizacijo tega kaznivega dejanja, zelo razlikujejo in tako bo še naprej.
"Če bi ta začasni dogovor znova odprli, bi to pomenilo, da bi zadeva pred Svetom padla. Zato v direkitvi posilstvo izključno ni opredeljeno. To je žal tisto, česar države niso spustile skozi, čeprav bi si tega parlament želel. A pomembneje je, da je ta korak narejen, kot pa da bi tvegali naslednji mandat, ko bi kaj takega v parlamentu res težko sprejeli," je povedal evropski poslanec Milan Brglez (SD/S&D) in izpostavil, da je pri takšni zakonodaji izredno pomembna ne le napredna večina, pač pa tudi podpora Evropske ljudske stranke.
Pri implementaciji direktive v slovensko zakonodajo po mnenju Milana Brgleza ne bi smelo biti težav. "Tisto, kar imamo pri nas v Sloveniji, bi zahtevalo manjše popravke in implementacije tega, kar je sprejel parlament. Ta direktiva predstavlja najnižji standard in če imamo mi višji standard, ga moramo nujno ohraniti. Upoštevati moramo namreč Istanbulsko konvencijo, ki velja za prvi mednarodni dokument za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti," je pojasnil Milan Brglez.
Po 20 letih prizadevanj končno dosegli napredek
Med drugim tako nova direktiva prepoveduje pohabljanje ženskih spolnih organov in prisilne poroke. Pravila uvajajo tudi posebne smernice za kazniva dejanja na spletu, kot sta razkrivanje zasebnih informacij in neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin. Žrtvam nasilja morajo biti zagotovljeni dostop do varne nastanitve, zdravstvena oskrba, pa tudi storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja.
Direktiva organe držav članic zavezuje, da bodo izboljšali prijavljanje primerov in zbiranje dokazov ter ozaveščali javnost, da je spolni odnos brez privolitve kaznivo dejanje. Prav tako mora komisija vsakih pet let poročati, ali je treba ta pravila posodobiti.
Pravila bodo začela veljati dvajset dni po objavi v Uradnem listu EU, države članice pa jih morajo začeti uporabljati v roku treh let ter s tem zagotovijo minimalne skupne EU standarde pri preprečevanju in preganjanju nasilja nad ženskami in dekleti in pri njihovi zaščiti.
Slovenski zakonodajalci lahko storijo še več
Z novo zakonodajo so vsa kazniva dejanja razen posilstva postala sestavni del evropskega pravnega reda. "Ko bo ta direktiva vnešena v pravne rede vseh držav, se recimo nihče, ki je zagrešil kaznivo dejanje, ne bo mogel skriti v drugo državo, da bi ga tam varovali, ker določeno kaznivo dejanje tam ne bi bilo več priznano," pojasni Brglez in doda, da gre v tem primeru za 20 let prizadevanj, da zakon o boju proti nasilju nad ženskami postane sestavni del razvijajočega se kazenskega prava EU, ki je na nek način skupen, pri tem pa mora upoštevati različne tradicije držav in njihove različne pravne rede.
Kot poudari predsednica Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar, nobeni državi članici nihče ne preprečuje, da sprejme boljše zakonske rešitve od minimalnih skupnih evropskih. "To moramo poskušati doseči od naših zakonodajalk in zakonodajalcev, od vlade in pristojnih ministrstev v Sloveniji. Seveda pa bo mogoče to direktivo tudi na ravni EU v novem mandatu začeti takoj izboljševati in vključiti vse, kar je tokrat izpadlo," pove Lokarjeva.
Pri implementaciji direktive v nacionalno zakonodajo lahko po mnenju Sonje Lokar iz Ženskega lobija Slovenije pričakujemo težave in zaplete, saj bo nova politika bistveno dražja od sedanje, saj bomo potrebovali posebej izšolane strokovnjakinje in strokovnjake v policiji, zdravstvu, pravosodju, centrih za socialno delo in šolah. Torej povsod, kjer se ukvarjajo z žrtvami in storilci.
