Po evropskih ravnicah naj bi spet tekli divji konji

V Španiji Diego Benito vodi projekt vrnitve divjih konj, ki so nekoč tekli po zahodni španski pokrajini. Dandanes jih je ostalo komajda 200. Benito vodi rezervat Campanarios de Azaba Biological Reserve, kjer na 500 hektarjih domuje 24 divjih konj. Cilj projekta je, da bi v divjini ponovno živele živali, ki so iz narave že izginile.

Projekt španskih divjih konjev je del evropskega projekta Rewildining Europe, ki ga Evropska skupnost vodi skupaj z okoljevarstvenimi organizacijami, med njimi tudi WWF. Pobudo je dala Nizozemska. Za začetek imajo zagotovljene tri milijone evrov, ki so jih pridobili od nizozemske loterije. V divjino želijo poleg divjih konjev naseliti še bizone, jelene, rise, medvede in volkove, celo ture, divje govedo, ki je do 17. stoletja živelo v Evropi. Projekt bo potekal na šestih različnih evropskih območjih, od delte Donave do Karpatov in Velebita. "Naseljevanje divjih konj je najuspešnejši del našega projekta," je za Spiegel dejal Frans Schepers, vodja projekta: "Čas je, da izginule živali vrnemo nazaj v naravo."

Divjina ni samo gozd Toda vprašanje je, ali je v Evropi sploh še prava divjina. Pokrajina se namreč spreminja, tam, kjer so bila nekoč kmetijska zemljišča, je zdaj zapuščena zemlja. Ocenjujejo, da bo v prihodnjih desetletjih v Evropi zapuščenih 120 tisoč kvadratnih kilometrov zemlje, kar je toliko, kot je velika Grčija. Toda ali je to divjina? "Seveda. Večina Evropejcev misli, da je divjina le gozd, toda to so tudi stepa, tundra, travniki. Vse to je obstajalo, še preden je človek začel izsekavati gozdove," je dejal Schepers.

Na primer zobri, sorodniki ameriških bizonov, ki so jih ponovno začeli naseljevati v zahodni Nemčiji, so bili sprva gozdne živali, ki so se dobro prilagodile življenju v odprti pokrajini. "Naj se živali same odločijo, kje želijo živeti," je odločen zaščitnik narave. Prepričan je, da bi naseljevanje izumrlih živali pokrajinam prineslo le dobrobit. "Zakaj bi Evopejci hodili na safari le v Kenijo, če bi šli recimo lahko na reko Odro?" je drzen Schepers.

Delta reke Odre je eden izmed projektov nove evropske divjine, zanimiv predvsem zato, ker se razteza med dvema državama, Nemčijo in Poljsko. "Navdušeni smo nad vračanjem živali," je dejal Ulrich Stöcker iz okoljske organizacije Deutsche Umwelthilfe: "Opažamo vse več živali. Trenutno jih je sicer več na poljski strani, a v nekaj letih se bodo gotovo preselile tudi na nemško stran." Tako lahko računajo na več turistov in razvoj ekoturizma.

Rezervati niso divjina V Španiji turisti že prihajajo na ogled divjih konj. Za 50 evrov na dan gredo na safari po pokrajini, ponujajo pa jim tudi prenočišča na turističnih kmetijah in avtentično hrano. Toda rezervat Campanarios je premajhen, da bi lahko bil res divjina.

"Zdi se bolj kot živalski vrt, ne pa divjina," je kritičen biolog Christof Schenck, ki se zavzema, da bi evropsko divjino preprosto prepustili naravi: "Res pa je, da potem po tej divjini ne bi tekali divji konji in bivoli, temveč bi lazili nenavadni žužki, ki pa niso atraktivni za turiste." Opozarja, da se le v regijah, ki so popolnoma prepuščene naravnim tokovom, lahko naučimo, kako nepredvidljivo deluje narava.