Po dolgem boju z boleznijo umrla druga žena Nelsona Mandele

Winnie Madikizela-Mandela se je z Nelsonom Mandelo poročila leta 1958. Par je bil poročen 38 let, od tega je Mandela 27 let preživel v zaporu.

Njegova žena je morala zato sama vzgajati njuni hčeri, ob tem pa se je skladno z moževimi političnimi sanjami borila proti represivnemu vladanju bele manjšine.

Leta 1991 so jo obsodili zaradi napada in ugrabitve

Kljub temu, da sta bila maja 1994, ko je Mandela postal prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike, še vedno poročena, sta se zakonca neuradno razšla že dve leti pred tem.

Po odmevni bitki na sodišču, ki je med drugim razkrila, da je imela Winnie razmerje z mladim telesnim stražarjem, sta se nato dokončno ločila leta 1996.

Winnie je v bitki proti apartheidu sicer odigrala pomembno vlogo, vendar je bil njen sloves že takrat močno omadeževan.

Oblasti so jo namreč leta 1986 povezale z grozljivimi umori, ko so nasilneži nad glavami domnevnih izdajalcev namestili gorečo, v bencin namočeno, avtomobilsko pnevmatiko in jo počasi spustili na glavo žrtve.

Leta 1991 je bila obsojena tudi napada in ugrabitve v primeru umora 14-letnega dečka.

V svoji politični karieri postala namestnica ministra za umetnost in kulturo

Na prvih demokratičnih volitvah v državi leta 1994 je bila Winnie Madikizela-Mandela izvoljena v parlament, nato je postala tudi namestnica ministra za umetnost in kulturo.

A Mandela jo je odpustil, potem ko je brez odobritve odpotovala v Gano. Kljub temu je ohranila mesto v parlamentu, a se je v zadnjih letih zasedanj le redko udeleževala.

Nelson Mandela je bil sicer poročen trikrat. Svojo srečo v zakonu je pred Winnie preizkusil tudi z Evelyn Mase.

Po dveh neuspelih zakonih se je na svoj 80. rojstni dan leta 1998 poročil z Graco Machel, vdovo nekdanjega predsednika Mozambika, ta je 15 let pred tem umrl v letalski nesreči.

"Njen odnos in odpor sta mi bila v navdih"

Po svetu se ob smrti Winnie Madikizela-Mandela vrstijo izrazi sožalja. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres jo je označil za "močan in neustrašen glas v boju za enakopravnost".

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je dejal, da je bila pokojna političarka "glas upora proti vladavini bele manjšine". V televizijskem nagovoru je dodal, da je bila "simbol želje ljudstva po svobodi".

Južnoafriški nadškof Desmond Tutu, borec proti apartheidu in dobitnik Nobelove nagrade za mir, je poudaril, da je bila pokojna dolga leta pomemben simbol boja proti apartheidu.

"Ni popustila, ko je bil njen mož v zaporu, ko so varnostne sile stalno nadlegovale njeno družino, ko je bila priprta in se je soočala s številnimi prepovedmi. Njen odnos in odpor sta mi bila v navdih tako kot več generacijam upornikov," je dejal Tutu.