Pet možnih Putinovih korakov v boju z Zahodom

Analitik svetovalne agencije Wikistrata in profesor Mark Galeotti, ki preučuje rusko zgodovino, je pripravil pet morebitnih korakov, s katerimi bi Rusija v prihodnje lahko krepila svoj vpliv.

1. scenarij: leta 2015 Rusija na sankcije odgovori z napadalno kibernetsko kampanjo EU in ZDA se na dogajanje v Ukrajini odzoveta s strogimi gospodarskimi in političnimi sankcijami proti Rusiji. Rusija je pazljiva, da ne naredi nič, kar bi lahko interpretirali kot vojaški napad in bi omogočilo uveljavitev 5. člena ustanovne pogodbe zveze Nato o kolektivni obrambi.

V odgovor na sankcije tako Rusija sproži niz kibernetskih napadov na zahodne gospodarske in medijske institucije, ki jih izvajajo "patriotsko nastrojeni hekerji", uradna Moskva pa zanika, da je za napadi. Posledica takih napadov je materialna škoda, finančne izgube in prekinitev komunikacij na Zahodu.

2. scenarij: leta 2016 po volitvah Rusija podpre državni udar proti Lukašenku v Belorusiji Novembra 2015 beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, znan kot zadnji evropski diktator, slavi na še enih prirejenih volitvah. Po vzoru ukrajinskih protestnikov v Kijevu mladi, nacionalistično nastrojeni demonstranti zavzamejo trg neodvisnosti v Minsku. Varnostne sile jih nasilno preženejo, vendar ne ustavijo širjenja upora proti Lukašenku.

Da ne bi ponovila napake z nekdanjim ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem in vse bolj ogorčena nad Lukašenkom se Rusija strinja z mednarodnimi opazovalci, da so bile volitve prirejene. Na začetku leta 2016 s pomočjo mreže agentov in vojaških svetovalcev ter v dogovoru z vojaškimi oficirji in varnostno službo Rusija izvede državni udar.

Lukašenka aretirajo, ruske sile izvedejo "skupne vojaške manevre", da bi preprečile odbor sil, zvestih Lukašenku, na njegovo mesto pa postavijo vršilca dolžnosti predsednika.

EU in ZDA se sicer strinjata, da so bile volitve prirejene, a obsodita vlogo Rusije, ki da se do Belorusije obnaša kot do svoje province. Nezadovoljna je tudi Kitajska, ki je sodelovala z Lukašenkom. Rusija upa, da bo novi voditelj reformiral gospodarstvo, tako da bi Belorusija postala zanesljiv partner, a se pričakovanja Moskve izkažejo za nerealistična.

3. scenarij: zaradi interesov leta 2017 Rusija v Somaliji uporabi vojne plačance Potem ko v Somaliji ugrabijo ruske civiliste, Moskva tja namesto plačila odkupnine pošlje plačance iz ene svojih novih zasebnih vojaških podjetij, da s pomočjo mornarice začnejo misijo reševanja talcev, ki pa zahteva številne civilne žrtve. Mednarodna skupnost je na skrivaj srečna, da je Rusija izpeljala akcijo, s katero naj bi v prihodnje odvrnili ugrabitelje.

Rusija ima pri tem v mislih štiri cilje: - da pokaže sposobnost ruskih zasebnih vojaških in varnostnih podjetij na svetovnem trgu plačancev, - da odvrne druge, ki razmišljajo o ugrabitvah Rusov, - predstava za nacionaliste doma, - da spomni, da sta Afrika in Rusija potencialna zaveznika.

4. scenarij: leta 2018 pošlje vojake v vzhodni Kazahstan Po smrti kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva leta 2018 in dolgotrajnega boja za nasledstvo v Kazahstanu vlada politična nestabilnost. Kitajska, ki ima dolgo tradicijo vojaškega pritiska na Kazahstan, postaja vse močnejša in grozi z vojaškim posredovanjem, zato Kazahstan – ki vidi Moskvo kot manjše zlo – s tihim soglasjem sprejme rusko osvojitev vzhodnega mesta Oskemena, domnevno zaradi zaščite večinskega ruskega prebivalstva.

Pravi cilj zavzetja mesta je sporočilo Pekingu, da je Rusija tista, ki v negotovih časih Kazahstanu zagotavlja varnost. Moskva želi hkrati obnoviti vojaške baze, ki jih pozneje lahko razširi.

Kitajska razume sporočilo Moskve, ZDA so tiho, Evropa je nepripravljena. Kirgizija, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan so nervozni.

5. scenarij: leta 2020 blokira gradnjo plinovoda od Turkmenistana do Azerbajdžana Do leta 2020 je transjadranski plinovod, ki omogoča transport plina iz Azerbajdžana v Evropo, končan. Nasprotno plinovodi, ki bi morali zagotoviti prodajo plina iz Turkmenistana in Kazahstana Kitajski, še niso končani.

V iskanju alternative se Turkmenistan odloči za izgradnjo transkaspijskega plinovoda do Azerbajdžana in tako odpre pot do Evrope.

Moskva ostro nasprotuje transkaspijskemu plinovodu, ker predstavlja konkurenco ruskemu plinu. Z izgovorom, da predstavlja nevarnost morskemu dnu in da želi Turkmenistan de facto utrditi meje na morju, pošlje Moskva v Kaspijsko morje svojo floto, da bi ladjam preprečila postavljanje cevi. Posledično zavarovalnice in lastniki ladij ocenijo, da je postavljanje plinovoda preveč tvegano in umaknejo svoje ladje, kar pomeni ustavitev celotnega projekta.

Kitajska bi sicer dolgoročno imela koristi od transkaspijskih plinovodov, a ji to ni dovolj pomembno, da bi šla v konflikt z Rusijo. Poleg tega rusko potezo lahko uporabi kot precedens za svoje enostranske akcije v Južnem kitajskem morju.