Ponedeljek, 24. 3. 2014, 14.38
8 let, 7 mesecev
Pet možnih Putinovih korakov v boju z Zahodom
Analitik svetovalne agencije Wikistrata in profesor Mark Galeotti, ki preučuje rusko zgodovino, je pripravil pet morebitnih korakov, s katerimi bi Rusija v prihodnje lahko krepila svoj vpliv.
V odgovor na sankcije tako Rusija sproži niz kibernetskih napadov na zahodne gospodarske in medijske institucije, ki jih izvajajo "patriotsko nastrojeni hekerji", uradna Moskva pa zanika, da je za napadi. Posledica takih napadov je materialna škoda, finančne izgube in prekinitev komunikacij na Zahodu.
Da ne bi ponovila napake z nekdanjim ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem in vse bolj ogorčena nad Lukašenkom se Rusija strinja z mednarodnimi opazovalci, da so bile volitve prirejene. Na začetku leta 2016 s pomočjo mreže agentov in vojaških svetovalcev ter v dogovoru z vojaškimi oficirji in varnostno službo Rusija izvede državni udar.
Lukašenka aretirajo, ruske sile izvedejo "skupne vojaške manevre", da bi preprečile odbor sil, zvestih Lukašenku, na njegovo mesto pa postavijo vršilca dolžnosti predsednika.
EU in ZDA se sicer strinjata, da so bile volitve prirejene, a obsodita vlogo Rusije, ki da se do Belorusije obnaša kot do svoje province. Nezadovoljna je tudi Kitajska, ki je sodelovala z Lukašenkom. Rusija upa, da bo novi voditelj reformiral gospodarstvo, tako da bi Belorusija postala zanesljiv partner, a se pričakovanja Moskve izkažejo za nerealistična.
Rusija ima pri tem v mislih štiri cilje: - da pokaže sposobnost ruskih zasebnih vojaških in varnostnih podjetij na svetovnem trgu plačancev, - da odvrne druge, ki razmišljajo o ugrabitvah Rusov, - predstava za nacionaliste doma, - da spomni, da sta Afrika in Rusija potencialna zaveznika.
Pravi cilj zavzetja mesta je sporočilo Pekingu, da je Rusija tista, ki v negotovih časih Kazahstanu zagotavlja varnost. Moskva želi hkrati obnoviti vojaške baze, ki jih pozneje lahko razširi.
Kitajska razume sporočilo Moskve, ZDA so tiho, Evropa je nepripravljena. Kirgizija, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan so nervozni.
V iskanju alternative se Turkmenistan odloči za izgradnjo transkaspijskega plinovoda do Azerbajdžana in tako odpre pot do Evrope.
Moskva ostro nasprotuje transkaspijskemu plinovodu, ker predstavlja konkurenco ruskemu plinu. Z izgovorom, da predstavlja nevarnost morskemu dnu in da želi Turkmenistan de facto utrditi meje na morju, pošlje Moskva v Kaspijsko morje svojo floto, da bi ladjam preprečila postavljanje cevi. Posledično zavarovalnice in lastniki ladij ocenijo, da je postavljanje plinovoda preveč tvegano in umaknejo svoje ladje, kar pomeni ustavitev celotnega projekta.
Kitajska bi sicer dolgoročno imela koristi od transkaspijskih plinovodov, a ji to ni dovolj pomembno, da bi šla v konflikt z Rusijo. Poleg tega rusko potezo lahko uporabi kot precedens za svoje enostranske akcije v Južnem kitajskem morju.