Padli rdeči princ

Sin Bo Jiboja, veterana revolucije in tesnega prijatelja Mao Cetunga, ustanovitelja komunistične Kitajske, je bil del kitajske aristokracije, t. i. princ. Padec člana skoraj vsemogočnega politbiroja komunistične partije je bil hiter in boleč. "Tovariš Bo Šilaj je osumljen vpletenosti v resne disciplinske kršitve," se je glasilo uradno sporočilo vodstva komunistične stranke. Karizmatični in populistični Bo je po več desetletjih najvidnejši član komunistične partije, ki bo moral pred sodišče. Poznavalci menijo, da pri sojenju ne gre toliko za pravico kot politični obračun v treh dejanjih.

1. dejanje: umor in prebeg Politični padec za nekatere preveč ambicioznega zlatega dečka, ki je vodil vejo komunistične partije v 30-milijonski metropoli Čongking, se je začel s prebegom mestnega policijskega načelnika in Bojeve desne roke Vang Lidžuna na ameriški konzulat v Čengduju. Tam je razkril, da je Bo skušal preprečiti preiskavo o vlogi svoje žene Gu Kailaj pri smrti družinskega prijatelja Neila Heywooda. Truplo 41-letnega britanskega poslovneža so našli v hotelu v Čongkingu novembra 2011 in kot vzrok smrti navedli infarkt. Po Vangovem razkritju se je izkazalo, da je bil zastrupljen. Umora je bila obtožena Gu Kailaj, ki je poslovno sodelovala z Britancem. Izbruhnil je največji politični škandal na Kitajskem v zadnjih desetletjih, ki je pomenil konec Bojeve blesteče politične kariere. Suspendiranje priljubljenega Boja je kljub poskusom cenzure na spletu sprožilo veliko zanimanja. Spletna stran kitajske levice, kjer so množično podprli Boja, je še vedno zaprta. Zaprti ali utišani so tudi številni Bojevi privrženci.

2. dejanje: sojenje zaradi umora in izključitev iz partije Gu Kailaj so na odmevnem sedemurnem procesu avgusta lani obsodili na smrtno kazen z dveletnim odlogom, kar pomeni, da bo preostanek življenja najverjetneje preživela za zapahi. Naslednji je bil na vrsti Vang Lidžun, ki je bil zaradi zlorabe položaja in korupcije obsojen na 15 let zapora. Kmalu po obsodbi žene so Boja izključili iz partije.

3. dejanje: obtožba in sojenje Boju bodo sodili zaradi obtožb o podkupovanju in zlorabi položaja, domnevno iz časov, ko je v 90. letih 20. stoletja vodil mesto Dalian, in ne iz časov, ko je bil na čelu Čongkinga. Partijska propaganda je skušala sojenje Boju prikazati kot boj predsednika Ši Džinpinga proti korupciji v politiki. Če bo obsojen, 64-letnemu Boju grozi dosmrtna zaporna kazen.

Sojenje vrhunec političnega boja Stranka skuša sporočiti, da ni nihče nad zakonom. Svojo odločitev morajo zdaj "prodati" skeptični javnosti. Vprašanje ostaja, ali bo javnost zgolj eno sojenje videla kot zlom korupcije. Poleg tega je mnogim jasno, da je Bo, čeprav morda kriv nekaterih obtožb na svoj račun, predvsem žrtev boja za oblast. Zmagovalci tega boja, in ne sodišče, bodo oziroma so že odločili o njegovi usodi. Izid sojenja je znan že pred njegovim začetkom: kriv. Na Kitajskem je obsodilna sodba izrečena v 99 odstotkih primerov. V Bojevem primeru partija zagotovo ne bi primera izročila sodišču, če se ne bi dogovorili o obsodbi. V zraku je le še, kakšno kazen bo dobil.

S škandalom so se resda znebili ambicioznega Boja, hkrati pa je razkril, kako huda je kriza znotraj komunistične partije. Bo je kmalu po prevzemu vodenja Čongkinga začel voditi kampanje proti kriminalu s trdo roko (npr. mučenje osumljencev ali prisluškovanje uradnikom) in zagovarjal vrnitev k vrednotam revolucije. Všečno za številne Kitajce, tudi nekatere člane partije, vendar ne vse. Po mnenju nekaterih je prepričan maoist in član "nove levice", ki meni, da postaja Kitajska preveč kapitalistična, rušil enotnost partije in izpostavil boje znotraj stranke širši javnosti. V Čongkingu je vlada pod geslom: pojte rdeče (revolucionarne pesmi) in se borite proti črni (organiziran kriminal). Kritiki so Boju očitali, da je klovn kitajske politike, da igra avtoritarnega samodržca, ki se zateka k zunajzakonskim ukrepom, da bi se znebil svojih sovražnikov, ter hinavec, ki je igral populista, hkrati pa užival razkošno in privilegirano življenje.

Na kitajskem obtožbe o korupciji pogosto uporabljajo, kadar se želijo znebiti člana partije, ki je politično preveč tvegan. Sporočiti jim želijo, naj ne izpodbijajo osrednjega vodstva z mobiliziranjem lastne politične baze ali s predstavljanjem drugačnih političnih linij. Kitajski voditelji bodo morali na eni strani Boja prikazati kot kriminalca, hkrati pa se izogniti omadeževanju levičarske politike, ki jo je zagovarjal. Ideologija 35 let potem, ko se je partija od maoizma obrnila h gospodarskim reformam, ostaja najbolj temeljna sila, na katero lahko računajo, če želijo mobilizirati podporo množic. Ši Džinping to dobro ve, zato pogosto poudarja pomembnost učenja besed Maa in Marxa.

Oktobra je napovedan kongres, na katerem se bo partija želela pohvaliti z rezultati. Partijsko vodstvo bo poskušalo primer končati tako, da ne bo pustil madeža na stranki in pokazati, da so na Kitajskem pred zakonom vsi enaki.