Četrtek, 2. 3. 2023, 11.22
1 leto, 1 mesec
Umar napoveduje gospodarsko rast, letna inflacija v območju evra februarja malenkost nižja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
Inflacijo so najbolj pognale visoke cene hrane.
Območje z evrom je imelo februarja na letni ravni 8,5-odstotno inflacijo, potem ko so se cene življenjskih potrebščin januarja na letni ravni povišale za 8,6 odstotka, v prvi oceni ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Inflacijo so najbolj poganjale visoke cene hrane. Medtem je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letos zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije. Po novem napoveduje 1,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP),
Glavni motor letne inflacije v preteklem mesecu je bil segment hrane, alkohola in tobaka, rast cen se je tu glede na januar pospešila za 0,9 odstotne točke na 15 odstotkov.
Cene energentov so bile februarja za 13,7 odstotka višje kot pred letom dni, januarja je njihova medletna rast medtem znašala 18,9 odstotka, kar govori o občutni umiritvi. Neenergetske industrijske dobrine so se podražile za 6,8 odstotka (januarja za 6,7 odstotka), storitve pa za 4,8 odstotka (januarja za 4,4 odstotka).
Najvišjo inflacijo so imeli v baltskih državah
Od držav, ki uporabljajo evro in za katere je Eurostat imel podatke, so imeli najvišjo letno inflacijo tudi februarja v Latviji (20,1 odstotka), Estoniji (17,8 odstotka) in Litvi (17,2 odstotka).
Na drugi strani so najnižjo stopnjo letne inflacije zaznali v Luksemburgu, kjer je po prvih ocenah znašala 4,8 odstotka. Sledili so Belgija (5,5 odstotka), Španija (6,1 odstotka), Grčija (6,5 odstotka) in Ciper (6,7 odstotka).
V Sloveniji je bila letna rast cen življenjskih potrebščin pretekli mesec 9,4-odstotna, potem ko je bila januarja 9,9-odstotna.
Umar napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je danes zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letos. Po novem napoveduje 1,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 1,4-odstotno rast. Napoved za leto 2024 je poslabšal za 0,1 odstotne točke na 2,5 odstotka.
Od jeseni se je negotovost glede oskrbe z energenti in cenovnih gibanj zmanjšala, skladno s tem so se izboljšali obeti za gospodarsko rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki pa bo zlasti letos in tudi v prihodnjih dveh letih znatno nižja kot lani, so zapisali na Umarju.
Urad pričakuje nadaljnjo zmerno rast investicij, podprto z javnimi sredstvi in sredstvi EU, ter šibko rast izvoza in zasebne potrošnje, ki pa bosta ponovno hitreje naraščala v drugi polovici leta.
Letos pričakujejo postopno umirjanje inflacije, ki bo v prvih letošnjih mesecih ostala razmeroma visoka. Ob odsotnosti zunanjih šokov se bo prihodnje leto inflacija nadalje postopno umirjala, proti dvema odstotkoma pa bi se lahko znižala šele po letu 2024, so navedli.
Potem ko je bila v povprečju lanskega leta inflacija 8,8-odstotna, Umar za letos pričakuje 7,1-odstotno, za leto 2024 4,2- odstotno in za leto 2025 2,4-odstotno povprečno inflacijo.
Rast zaposlenosti in padanje brezposelnosti se bosta umirila
Rast zaposlenosti in padanje brezposelnosti se bosta letos umirila, veliko pomanjkanje delovne sile pa tudi v prihodnjih dveh letih ne bo dopuščalo vidnejše rasti zaposlenosti, ocenjujejo na uradu.
Kot poudarjajo, so tveganja za uresničitev napovedi zaradi manjše negotovosti v mednarodnem okolju manj izrazita in bolj uravnotežena kot pred nekaj meseci. Kljub temu negotovost še vedno ostaja velika, povezana pa je predvsem s potekom vojne v Ukrajini in razmerami na energetskih trgih.
Med tveganji za nižjo gospodarsko rast so tudi morebitno daljše vztrajanje inflacije na visoki ravni, vplivi podnebnih sprememb ter geopolitične in pandemične razmere.
