Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
1. 12. 2023,
5.59

Osveženo pred

3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,34

Natisni članek

ZDA človekove pravice rasizem državljanske pravice Rosa Parks

Petek, 1. 12. 2023, 5.59

3 mesece

Obletnica pogumnega upora Rose Parks, ki je premaknil ZDA

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,34
Rosa Parks | Rosi Parks je ameriški kongres leta 1999 podelil svoje najvišje priznanje, kongresno zlato medaljo, in jo označil za "mati gibanja za državljanske pravice". | Foto Guliverimage

Rosi Parks je ameriški kongres leta 1999 podelil svoje najvišje priznanje, kongresno zlato medaljo, in jo označil za "mati gibanja za državljanske pravice".

Foto: Guliverimage

Pred 68 leti so v Montgomeryju v Alabami aretirali temnopolto Roso Parks, ker ni hotela prepustiti svojega avtobusnega sedeža belemu potniku. Njeno pogumno kljubovanje je sprožilo niz dogodkov, ki so končali segregacijo v ZDA, Parksova sama pa je zato plačala visoko ceno, je v prispevku zgodovinsko ozadje dogodka orisal BBC.

Parksova se je tistega decembrskega večera utrujena po celodnevnem delu vračala domov. Vstopila je na avtobus, ki je imel ločena območja za "bele" in "obarvane" državljane. Sedla je v del za "obarvane", vendar so takrat uveljavljali tudi nepisano pravilo, da morajo temnopolti odstopiti sedež belopoltemu, če v njihovem območju ni več prostih sedežev.

Voznik je po tem, ko se je avtobus napolnil, zahteval, da ona in še trije temnopolti potniki odstopijo svoje sedeže. Rosa Parks je  zahtevo zavrnila, avtobus je ustavil, njo pa je nemudoma aretirala lokalna policija. V nekaj dneh je bila spoznana za krivo kršitve zakona o ločevanju, obsojena na pogojno kazen, dobila je tudi globo.  

Streljanje na Floridi
Novice V rasistično motiviranem strelskem napadu ubite tri temnopolte osebe

"To sem naredila, ker se mi je zdelo, da me trpinčijo kot človeško bitje. Imela sem naporen dan v službi, bila sem fizično utrujena, pa tudi psihično razburjena. Sita sem bila tega, kaj vse smo morali prenašati zaradi naše rase," je kasneje povedala v intervjuju za BBC.

Aretacija je bila posledica tako imenovane zakonodaje Jima Crowa, namenjene kodificiranju rasizma in marginalizaciji temnopoltih Američanov. Zakoni so urejali skoraj vse vidike vsakdanjega življenja, vključno z odrekanjem volilne pravice temnopoltim. Med zahtevami so bili ločevanje šol, stranišč, javnega prevoza in restavracij.

Aktivistka proti sistemskemu rasizmu

Parksova se ni uprla povsem slučajno, bila je namreč izkušena aktivistka in sekretarka oddelka Nacionalnega združenja za napredek obarvanih (NAACP) v Montgomeryju. Po njeni aretaciji je združenje Montgomery Improvement Association, ki ga je vodil tedaj 26-letni pastor po imenu Martin Luther King mlajši, organiziralo bojkot mestnega avtobusnega sistema. Bojkot je trajal več kot eno leto in ohromil sistem javnega prevoza zaradi izgubljenih prihodkov, hkrati pa pritegnil pozornost celotne države glede sistemskega rasizma, ki so ga utelešali zakoni Jima Crowa. Primer Rose Parks se je prebil v sodni sistem in čez leto dni je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da je segregacija na avtobusih neustavna.

Wille Rydman
Novice Rasistični škandal v finski vladi

Kljub vsemu pa je bila Parksova za svoj pogum kaznovana. Izgubila je službo v veleblagovnici, ves čas sodnega postopka pa so ji tudi grozili s smrtjo. Pred nenehnim nadlegovanjem sta se v letu po razsodbi vrhovnega sodišča z možem umaknila v Detroit. Še vedno sta se soočala s težavami pri iskanju zaposlitve in zdravstvenimi težavami.

Kljub vsemu pa je Parksova ostala močno vpletena v boj za državljanske pravice in različne kampanje, njen vpliv pa je daleč presegel zgolj odpravo rasne segregacije v javnem prevozu. Njen upor je spodbudil temnopolto skupnost in postavil temelje kampanjam za državljanske pravice, vključno z zgodovinskim pohodom na Washington leta 1963 ter končnim sprejetjem zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964 in zakona o volilni pravici iz leta 1965.

Lizzo
Trendi Priljubljena pevka obtožena spolnega, rasnega in verskega nadlegovanja
Makena
Novice ZDA: najstnik ustreljen, ker je pozvonil na napačen zvonec
Ne spreglejte