Minilo je leto dni, odkar je predsedniški položaj v Egiptu prevzel Mohamed Mursi, ob tem pa so v ospredju vprašanja o tem, kakšne spremembe je dosegel v notranji in zunanji politiki države.
Egiptovski predsednik Mohamed Mursi je sicer v televizijskem govoru pred obletnico dejal, da je v obdobju svojega enoletnega predsednikovanja storil kar nekaj napak, vendar pri tem s prstom pokazal na tiste, ki so spodkopavali njegovo avtoriteto. S tem je želel pomiriti državljane pred napovedanimi protesti ob prvi obletnici njegovega vladanja, vendar je verjetnost, da protestov ne bo, izredno majhna.
"Ljudje so jezni"
"Ljudje so utrujeni in naveličani vsega. Vsi so veliko bolj jezni," je za Washington Post komentiral lastnik kavarne Rifat Hosni. Mursi je pred volitvami volivce prepričal z renesančnim projektom, platformo Muslimanske bratovščine, s katero je predstavil rešitve številnih težav, med njimi obnovo gospodarstva, boljše varnostne pogoje, rešitev neznosnih prometnih zamaškov in kopičenja smeti na ulicah. Kljub dobrim namenom se je gospodarska kriza kot tudi drugod še poglobila, zato protestniki, ki so vneto protestirali že decembra, zahtevajo njegov odstop.
Na notranjepolitičnem parketu so Mursijeva dejanja neprepričljiva. Ko je bil izvoljen, je ukazal vrnitev parlamenta po tem, ko ga je razpustilo egiptovsko vrhovno sodišče. Kljub temu Mursi ni mogel vpeljati nikakršnih sprememb, saj so njegova dejanja onemogočali privrženci nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka. Mursi je mandat za sestavo vlade zaupal Hešamu Kandilu, ki je pozneje zaprisegel kot premier, s položaja pa je odstavil vodjo egiptovske vojske, vodjo vojaškega osebja, vodjo obveščevalne službe in vodjo predsedniške garde.
Dekret z razširjenimi pooblastili razjezil Egipčane
Mursi si je podelil dekret, ki mu je podelil veliko več pristojnosti in imuniteto, vendar pa je s tem razjezil Egipčane, ki so se podali na ulice, protesti pa so se sprevrgli v nasilje. Mursi je predlagal novo ustavo, o spremembah so se nato Egipčani odločali na referendumu in jo sprejeli. Mursijevi nasprotniki so v času protestov poudarjali, da nova ustava krati nekatere civilne pravic, medtem ko promovira šeriatsko pravo.
Egiptovska zunanja politika brez jasnih usmeritev
Na zunanjepolitičnem parketu so razmere podobne. Al Jazeera tako piše, da "Mursijeve zunanjepolitične usmeritve niso jasne" in da "ni enotnega pogleda na egiptovsko zunanjo politiko niti med vladajočo Stranko za svobodo in pravičnost", zato ni mogoče pričakovati jasnih odločitev na ravni vse države. K temu je zagotovo pripomogla revolucija. "Ravno smo priča revoluciji in njenim številnim izzivom. Nismo imeli časa, da opravimo dovolj raziskav in da se pripravimo na zunanjepolitična dejanja," je za Al Jazeero dejal nekdanji poslanec Abdul Mavgud Darderi, ki je v isti sapi pohvalil Mursija, da je kljub notranjepolitičnim izzivom kar nekaj časa namenil obiskom v tujini, ki so bili naravnani k izboljšanju odnosov z drugimi državami.
Kaj pa prihodnost? Množični protesti so bili sicer napovedani ob prvi obletnici Mursijevega predsednikovanja, kljub temu pa so se protesti začeli že nekaj dni prej. Tujci iz Egipta odhajajo, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali bo Egipt zašel na podobno pot kot lani, ko je v nasilnih protestih proti Mursijevi vladi in njegovim privržencem umrlo najmanj 50 ljudi.
2
