Nobelovo nagrado za fiziko prejme trojica znanstvenikov za odkritja o črni luknji

Roger Penrose prejme polovico nagrade za to, da je dokazal, da črne luknje obstajajo in da njihov obstoj potrjuje tudi Einsteinova splošna teorija relativnosti, čeprav Albert Einstein sam ni verjel v obstoj teh izjemno masivnih nebesnih teles. Te vase vsrkajo vse, kar se jim približa. Nič jim ne more uiti, niti svetloba, poroča STA.

89-letni britanski znanstvenik, ki deluje na britanski univerzi Oxford, je poleg tega črne luknje podrobno opisal.

Reinhard Genzel in Andrea Ghez pa prejmeta drugo polovico nagrade za odkritje izjemno masivnega in strnjenega kompaktnega objekta v središču naše galaksije, so pojasnili na švedski akademiji znanosti.

68-letnik in 55-letnica sta vodila skupini astronomov, ki so se od začetka 90. let prejšnjega stoletja preučevale območje Strelec A* v središču Rimske ceste. Obe skupini sta s pomočjo največjih teleskopov na svetu odkrili izjemno težek neviden objekt, ki k sebi vleče zvezde v svoji okolici. Na tem območju, ki je manjše od našega Osončja, je nakopičene za okoli štiri milijone Sončevih mas.

Genzel in Ghezova sta razvila metode za opazovanje središča galaksije skozi velike oblake medzvezdnega plina in prahu. Izdelala sta edinstvene instrumente, so dodali.

Novice Nobelova nagrada za medicino za odkritje virusa hepatitisa C

Ameriška znanstvenica, ki deluje na univerzi Kalifornije v Los Angelesu, je šele četrta ženska doslej, ki je prejela Nobelovo nagrado za fiziko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Genzel medtem deluje na univerzi Kalifornije v Berkeleyju.

"Odgovornost, povezano s tem, da sem šele četrta ženska s to nagrado, jemljem zelo resno," je poudarila v telefonskem pogovoru z novinarji na švedski akademiji znanosti. "Upam, da lahko navdihnem druge mlade ženske na tem področju," je dodala Ghezova. Poudarila je tudi pomen znanosti, ki jo po svetu postavljajo pod vprašaj. Poudarila je, da je danes bolj strastna pri poučevanju kot pa pri raziskovanju, navaja STA.

Vodja Nobelovega odbora za fiziko David Haviland je ob današnji razglasitvi Nobelovih nagrajencev za fiziko poudaril, da številna vprašanja o črnih luknjah ostajajo neodgovorjena.

Letos višje denarne nagrade

Letošnji dobitniki bodo prejeli več denarja kot prejšnja leta. Nagrada v vsaki od kategorij bo vredna deset milijonov švedskih kron (okoli 950.000 evrov) namesto dosedanjih devetih milijonov kron (850.000 evrov). Zaradi omejitev v zvezi z novim koronavirusom jih ne bodo prejeli na tradicionalni prireditvi 10. decembra v Stockholmu, ampak kar v svojih državah.

Razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad se bodo nadaljevale v sredo z nagrado za kemijo. Do prihodnjega ponedeljka bodo sledile še nagrade za literaturo, mir in ekonomijo.