Christian Wulff ni prvi predsednik, ki se je znašel na sodišču zaradi obtožb o korupciji, je pa prvi (nekdanji) nemški predsednik, ki se bo zagovarjal pred sodnikom. Wulff je zavrnil poravnavo.
Wulffa je za predsednika izbrala sama kanclerka Angela Merkel. Do zdaj najmlajši nemški predsednik je položaj zasedal manj kot dve leti. Obtožbe o sprejemanju uslug, zaradi katerih je bil prisiljen odstopiti, segajo še v čas, preden je postal predsednik. Ko je bil še ministrski predsednik nemške zvezne dežele Spodnja Saška, naj bi poskušal zagotoviti denar za financiranje filma svojega prijatelja Davida Groenewolda, potem ko je Groenewold pokril nekatere stroške obiska Wulffa in njegove žena na Oktoberfestu v Münchnu.
Wulff je ostal brez bleščeče politične kariere, januarja pa sta z mlado ženo sporočila, da se ločujeta. Ostal mu je le še boj za dobro ime, ki ga želi oprati na sodišču, zato je zavrnil ponudbo tožilstva za poravnavo, po kateri bi moral plačati 20 tisoč evrov kazni. To s finančnega stališča zanj ne bi bil večji zalogaj, saj tako kot njegovi predhodniki prejema 200 tisoč evrov letno. Tako bo ob velikem medijskem zanimanju stopil pred sodnika in se znašel v družbi svetovnih politikov, ki so se tako kot on znašli na sodišču.
EPP zaskrbljena zaradi obsodbe Janše
V Sloveniji je bil v zadnjih letih zagotovo najbolj odmeven sodni proces proti nekdanjemu premierju Janezu Janši v zadevi Patria. Janša je bil skupaj z lastnikom Rotisa Ivanom Črnkovičem in brigadirjem Tonetom Krkovičem spoznan za krivega kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov patria. Janša, ki mu je sodišče dosodilo dve leti zaporne in 37 tisoč evrov denarne kazni, je napovedal pritožbo. Obsodba še vedno odmeva, Evropska ljudska stranka (EPP) je v resoluciji včeraj zapisala, da sta pošteno sojenje in domneva nedolžnosti temeljni človekovi pravici ter da pričakuje, da postopki zoper Janšo ne bodo pripeljali do njegove izključitve iz političnega življenja.
Letos poleti je bil zelo odmeven proces proti kitajskemu politiku Bo Xilaiu. Vzhajajočo zvezdo kitajske politike so obsodili zaradi korupcije, jemanja podkupnin in zlorabe oblasti, v ozadju obtožb pa naj bi bil boj za oblast oziroma prevelika moč, ki si jo je nagrmadil Bo. Padli politik, ki so ga izključili iz komunistične partije, je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Sanader v zapor za deset let
Na Hrvaškem se je zaradi obtožb o korupciji na sodišču znašel nekdanji premier Ivo Sanader. Na podlagi združene obtožnice za primera Hypo in Ina-Mol je bil obsojen na deset let zapora zaradi vojnega dobičkarstva in korupcije. Sanader je, kot je ugotovilo sodišče, prejel pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe-Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let 20. stoletja. Sanader je kot takratni pomočnik zunanjega ministra izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni, za to kaznivo dejanje pa je bil obsojen na tri leta in pol zapora. Dodatnih sedem let in pol zapora je dobil, ker je prejel deset milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe Mol.
Berlusconi in njegovi sodni procesi
Pogost gost sodnih dvoran v sosednji Italiji je nekdanji premier Silvio Berlusconi. Eden najbogatejših Italijanov in medijski mogotec je bil oktobra zaradi korupcije obsojen na leto dni hišnega zapora ali opravljanje javnih del. Še pred tem je bil zaradi objave pogovora političnega tekmeca obsojen na leto dni zapora. Na štiri leta zapora je bil avgusta pravnomočno obsojen zaradi utaje davkov v primeru Mediaset. Razglasitev sodbe ga čaka še v primeru plačevanja spolnih storitev mladoletni prostitutki Ruby in v primeru podkupovanja opozicijskega senatorja. Konec novembra naj bi senat dokončno glasoval o Berlusconijevi izključitvi iz senata.
Timošenkovo čakata še dve razsodbi
Trenutno ena najbolj znanih zapornic na svetu je nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko. Sodišče v Kijevu jo je oktobra 2011 zaradi zlorabe oblasti in prekoračitve pooblastil, ko je ukazala podpis pogodbe z Rusijo o dobavi plina, s katero naj bi Ukrajino oškodovala za najmanj 137 milijonov evrov, obsodilo na sedemletno zaporno kazen. Sodijo ji tudi zaradi domnevne davčne utaje in vpletenosti v umor poslanca Jevgenija Ščerbana leta 1996. Če bo spoznana za krivo, ji grozi dosmrtna zaporna kazen.
Sumljivo financiranje kampanj Chiraca in Sarkozyja
Nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac je bil spoznan za krivega poneverbe in zlorabe položaja v procesu, ki se nanaša na nezakonito financiranje njegove stranke v času, ko je bil župan Pariza. Sodišče je 79-letnega Chiraca, ki zaradi zdravstvenih razlogov ni bil prisoten na razglasitvi razsodbe, obsodilo na dve leti pogojne zaporne kazni. Še en nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil osumljen, da naj bi z izkoriščanjem najbogatejše Francozinje, 90-letne dedinje kozmetičnega imperija L'Oreal Lilliane Bettencourt, nezakonito financiral volilno kampanjo leta 2007. Obtožbe proti Sarkozyju, ki naj bi od dementne Bettencourtove prejel 150 tisoč evrov, so bile na začetku oktobra letos umaknjene zaradi prešibkih dokazov.
Nekdanji nemški predsednik naj bi sodbo v svojem primeru dočakal aprila prihodnje leto. Grozi mu denarna kazen in/ali do tri leta zapora.