Nekdanji komik po Mussolinijevih stopinjah

Podobnost ni zgolj naključna Beppe Grillo je star 66 let, a gorečnost, glasnost in surovost njegovega političnega sloga kažeta mlajšega človeka. Človeka, ki je poln zamer in jeze, rešitev za italijanske težave pa vidi v ukinitvi političnih strank, izstopu iz Evropske unije in deportaciji vseh priseljencev. Njegov nastop je na trenutke komičen, saj sta zanj značilni izjemna glasnost in neposrednost – lastnosti, ki ju je prinesel iz svoje prejšnje kariere (bil je komik). A vsebina njegovega programa in njegovo razumevanje razlogov za nastalo krizo sta daleč od komičnega. Skoraj do potankosti namreč ustreza kalupu Benita Mussolinija.

Brezobziren in jezen politični aktivizem Grillovo politično ekipo Gibanje petih zvezd, ki jo sam (kot poroča Spegel, povsem po vzoru Mussolinija) označuje za gibanje, ne stranko, podpira četrtina italijanskih volivcev. Svoj politični program, ki je načeloma bolj lev kot desen – opredeljujejo ga strast do alternativnih energetskih virov, obljuba večjega vključevanja državljanov, protestiranje proti bogatašem –, združuje v vulgarni krilatici Jebite se. Jutarnji list ga je označil za "neposrednega prek vseh meja brezobzirnosti". Ker njegovo kartoteko "krasi" obsodba (s prometno nesrečo je povzročil smrt treh ljudi), ne more biti član parlamenta. A videti je, da tako njega kot podpornikov to prav nič ne moti.

Oznaka brez vsebinske podpore Medtem ko se označuje za človeka, ki se zavzema za pravo demokracijo, je njegov neposredni, brezobzirni in brezkompromisni pristop ravno nasproten. Med drugim predlaga izstop iz Evropske unije in ukinitev evra, čeprav bi to Italijo, katere javni dolg znaša 130 odstotkov BDP, pognalo v bankrot. Grillo je torej salonski revolucionar, ki je premožen, zato mu je za posledice izstopa iz EU za malega človeka malo mar.

Po vzoru Mussolinija Grillo po navedbah Spiegla razloge za svoj uspeh vidi v izkoriščanju jeze – jeze na Nemčijo, na bruseljske birokrate, na ves sistem. Angleški novinar Nicholas Farrell vidi več vzporednic z Mussolinijem – populistično gibanje, ki zatrjuje, da so glavna težava stranke ter da samo svobodomiselno in mladostniško gibanje lahko očisti skorumpiran sistem.

Barva ni pomembna Različni zgodovinski primeri – tudi fašizem, seveda – kažejo, da so gospodarsko krizna obdobja plodna podlaga za vzgajanje ekstremističnih gibanj. Grillo je lahko komik, a njegovo podpihovanje jeze in kratkovidni predlogi za politično rekonstrukcijo Italije so bližje fašizmu kot demokraciji, čeprav je zaradi okoljevarstvenih tem bolj zelen kot črn. Morda ga je zato Spiegel razglasil za "najnevarnejšega človeka v Evropi".