Aktivno državljanstvo
Uživajmo poletje
Sobota, 2. 8. 2025, 4.00
1 teden, 3 dni
Reportaža: Poreč, Umag, Novigrad, Portorož, Strunjan
Na potep po hrvaški in slovenski Istri: ponudniki razočarani, številke pozitivne #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,73
Da so cene na Hrvaškem podivjale, čivkajo že vrabci, posledično naj bi bile vse bolj prazne plaže in mesta ob hrvaški obali. "Celotna slika je letos veliko slabša. So boljše in slabše sezone in to je ena tistih, ko imamo manj gostov. Pri nastanitvah so številni šli s cenami v nebo in to kvari sliko celotne sezone. Za štiri stene, posteljo in WC je treba postaviti razumnejšo ceno in ne nekaj sto evrov na noč. To ni ničemur podobno. Bolje je imeti več ljudi, delati na količini, kot pa imeti nekaj miz in pustiti, da ostane tako, kot je zdaj. Kot vidite, ni gneče," je letošnjo sezono pokomentiral lastnik restavracije v Umagu. Podobno nezadovoljni so tudi drugi ponudniki. "Hrvaška je dvignila cene, kar seveda ni dobro. Osebno nisem zelo zadovoljen," je pripomnil najemodajalec plovil v Poreču. Medtem številke pravijo drugače. Tako Hrvaška turistična skupnost kot Slovenska turistična organizacija beležita rast prenočitev in prihodov turistov – Hrvaška dvoodstotno rast, Slovenija kar 13 odstotno rast v primerjavi z lani. Preverili smo cene v trgovinah in restavracijah, poizvedeli, kaj na cene in turizem porečejo turisti, in si ogledali, kako so na vrhuncu sezone videti nekatera mesta, plaže in restavracije.
Medtem ko mediji množično poročamo o praznih plažah in mestih vzdolž hrvaške obale, ki so posledica visokih cen, smo se odpravili na teren in razmere preverili na licu mesta. Pretekli konec tedna smo preživeli v Umagu in Novigradu, v ponedeljek pa poleg omenjenih mest obiskali še Poreč. Za primerjavo smo nedeljsko popoldne preživeli na plaži v Strunjanu in se v ponedeljek na poti domov ustavili v Portorožu.
V preteklosti na mizo čakali, tokrat smo jo lahko izbrali
Popotovanje smo začeli v Novigradu, kjer smo preživeli tri dni – pretežno na plaži, v petek zvečer v mestu. Glede na to, da smo na samem vrhuncu sezone, bi pričakovali, da bi mestna plaža v Novigradu pokala po šivih, pa ni. Turisti so se sicer kopali in sončili, a pretirane gneče ni bilo.
Tudi mizo v restavraciji na plaži smo v soboto popoldne ob peti uri dobili takoj, in to brez predhodne rezervacije. Hrano so nam prinesli v roku 15 minut, številne mize so samevale, natakar si je vzel čas za pogovor z nami.
Restavracija ob morju je v soboto ob peti uri popoldne imela še veliko prostih miz.
Podobno tudi zvečer. Mesto je sicer živelo, a ne kot smo bili vajeni iz preteklih let. Če smo v preteklosti morali čakati v vrsti za prosto mizo v večernem koktail baru, smo jo tokrat lahko izbrali.
Pretirane gneče v koktail baru tik ob morju ni bilo.
Sredin in sobotni večer smo preživeli v bližnjem Umagu. Tam je bilo precej drugače, saj se je prav v teh dneh v mestu odvijal teniški turnir ATP, ki ga mesto Umag organizira vsako leto. Nepregledna množica obiskovalcev je spremljala turnirje in se v večernih urah zabavala ob ritmih svetovno znanih DJ.
Na deževen dan so se turisti s plaž preselili v mesta
Obe prej omenjeni mesti in Poreč smo obiskali tudi v ponedeljek. Ker je bil deževen oziroma oblačen dan, so se turisti s plaž preselili v mesta. Najprej smo zavili v Poreč. Tam so bile restavracije in bari skozi celo dopoldne polni, po ulicah se je vila kolona ljudi, pretežno turisti s severa – Skandinavci, Nizozemci, Nemci, Avstrijci, pa tudi Madžari, Poljaki, Italijani in Slovenci.
Po ulicah Poreča so se sprehajali številni turisti.
Tudi restavracije in bari so bili polni obiskovalcev.
Obiskovalci so se sprehajali po rivi.
Več vtisov iz Poreča si poglejte v spodnji fotogaleriji.
"Dražje je kot pred 16 leti, ampak takrat je bilo manj turistično"
"Prišla sva z Nizozemske in to je najino tretje dopustovanje na Hrvaškem. Prvič sva bila tukaj pred 16 leti in nazadnje pred petimi leti. Všeč nama je kultura, temperatura in seveda morje," pravi par z Nizozemske. Na vprašanje, ali je drago pa: "Dražje kot pred 16 leti, ampak takrat sva bila v Dalmaciji in je bilo manj turistično kot zdaj. Cene so za nas v redu. Pred uvedbo evra je bilo cenejše, zdaj je dražje, ampak je še zmeraj ceneje kot na Nizozemskem. So pa počitnice tako ali tako vedno drage."
"Kampiramo v Vrsarju, ampak ker je vreme slabo, smo prišli na ogled Poreča, saj nam je mesto všeč in se radi vračamo. Nekatere cene so primerljive našim, nekatere stvari so dražje," je dejala turistka iz Slovenije, pri čemer je izpostavila cene v trgovinah v kampu. Tudi turistov je po njenem mnenju kar veliko. "Mislim, da se turisti po koroni znova vračajo in jih je več kot prej."
"Hrvaška je dvignila cene, kar seveda ni dobro. Odziv mora biti in to me ne preseneča"
Na rivi smo se ustavili tudi pri gospodu Aleksandru Benčiću, ki v Poreču turistom ponuja najem plovil. Vprašali smo ga, kako je zadovoljen z letošnjo sezono. Odgovor si poglejte v spodnjem videoposnetku.
Umag in Novigrad precej bolj prazna
Precej manj turistov kot v Poreču je bilo v popoldanskih urah v Novigradu in Umagu. Vendarle smo jih tudi tam nekaj uspeli povabiti pred mikrofon. "Je kar drago. Predvsem v restavracijah in trgovinah," pravi turist iz Slovenije, ki z družino redno letuje na različnih destinacijah na Hrvaškem, tokrat v Novigradu. Na vprašanje, ali bodo na Hrvaškem še naprej letovali kljub visokim cenam, pa je dejal, da se bodo odločili vsako leto sproti.
Družina iz Slovenije redno letuje na Hrvaškem.
Vtise z ulic in plaž Umaga in Novigrada si poglejte v spodnji fotogaleriji.
Čeprav je vrhunec sezone, si nekatere restavracije in bari v Novigradu lahko privoščijo prost dan.
Lastnik gostilne v Umagu: Celotna slika je letos veliko slabša
(Ne)uspeh letošnje turistične sezone je pokomentiral lastnik Konobe Europa Loris Breščić, ki se nahaja na osrednjem trgu v Umagu. "Celotna slika je letos veliko slabša, vendar mislim, da je tako vsepovsod, saj ljudje letos več varčujejo in pazijo, kako porabljajo denar. Na splošno so trenutno povsod takšne razmere. Zagotovo so boljše in slabše sezone, in to je ena tistih, ko imamo manj gostov in je tudi njihova sestava precej drugačna. Prej smo imeli veliko več Nemcev, zdaj se je to malo spremenilo, imamo veliko več Čehov in Slovakov," pravi.
"Ponudniki bodo morali razumeti, da je za štiri stene, posteljo in stranišče treba postaviti razumnejšo ceno in ne nekaj sto evrov na noč," je prepričan Loris Breščić.
Opaža, da ljudje, ko pridejo v restavracijo, naročijo manj kot pretekla leta, in dodaja, da so pri njih cene ostale enake kot lansko poletje. Da so res, lahko potrdimo tudi mi. Preverili smo jih lansko poletje in letos. Lanskoletne cene si poglejte v tem članku in jih primerjajte s cenami v spodnjih tabelah. Cene nekaterih jedi in pijač smo preverili v naključno izbranih restavracijah v vseh mestih.
"Ponekod imajo čevapčiče po 18 evrov in to ni v redu," je kritičen Breščić, ki sicer glavni problem, zaradi katerega jim primanjkuje gostov, vidi v cenah nastanitev. "Pri nastanitvah so po mojem mnenju številni šli s cenami v nebo in to kvari sliko celotne sezone. Vsak ima namreč svojo kupno moč, ki jo lahko izkoristi, ima svoj budžet in če gre večina denarja za nastanitev, potem je normalno, da denarja za restavracijo, trgovino in druge zanimivosti zmanjka. Ponudniki bodo morali razumeti, da je za štiri stene, posteljo in stranišče treba postaviti razumnejšo ceno in ne nekaj sto evrov na noč. Tako imajo destinacije v Italiji in Španiji, ki imajo precej nižje cene nastanitev, ogromno gostov."
Na tem področju mora Hrvaška še veliko narediti, je prepričan sogovornik. "To ni podobno ničemur. Bolje je imeti več ljudi, delati na količini, kot pa imeti nekaj miz in pustiti, da ostane tako, kot je zdaj. Kot vidite, ni gneče," je sklenil gostinec Loris Breščić.
Turist iz Nemčije: Za kepico sladoleda sem plačal 3,5, pri nas bi 1,60 evra
Seveda v omenjenih mestih nismo mogli mimo ponudnikov s sladoledom. Cene kepice sladoleda so se gibale od dva do dva evra in pol, izstopal je ponudnik aRoma, kjer je kepica stala 3,5 evra.
Cene kepice sladoleda se je gibala od dva do dva evra in pol.
Kepico sladoleda za 3,5 evra si je privoščil tudi turist iz Nemčije. Na vprašanje, kaj se mu zdi najdražje, je odgovoril, da prav sladoled. Koliko pa bi ga takšna kepica stala v Nemčiji? "1,60 evra," pove.
V Nemčiji bi za kepico sladoleda plačal 1,60 evra, je dejal turist iz Nemčije.
Sprehodili smo se še skozi kamp v bližini Umaga. Sodeč po številu turistov na plaži in v samem kampu pretirane gneče ni bilo, verjetno so se poskrili pred slabim vremenom, je pa bilo opaziti ogromno kamperjev in avtomobilov, pri čemer so prevladovale nizozemske registrske tablice.
V kampu pri Umagu je bilo veliko turistov z Nizozemske.
Češki turist v Portorožu: Če cene primerjam s Hrvaško, je v Sloveniji ceneje
Zaradi pretirane gneče na cesti – do Ljubljane bi potrebovali kar dve uri in pol – smo se v nedeljo ustavili v Strunjanu. Ob prilično lepem vremenu je v baru, na plaži in v morju bilo ljudi, lahko bi rekli ravnoprav. Med obiskovalci je bilo slišati slovenski, hrvaški, italijanski in nemški jezik.
Plaža v Strunjanu v nedeljo popoldne
V ponedeljek pa smo ob koncu obiskali še Portorož. Tja smo prispeli v večernih urah in plaža je bila ob slabem vremenu pričakovano prazna. Redki turisti in domačini so se sprehajali ob morju, kavarna Cacao je bila polna.
Vreme je bilo slabo, plaža prazna.
Ob obali so se sprehajali redki sprehajalci.
Naleteli smo na turista iz Češke in ga povprašali, ali se mu zdi drago. "Če cene primerjam s Hrvaško, je v Sloveniji ceneje," je dejal.
V Sloveniji je ceneje kot na Hrvaškem, meni turist iz Češke, ki se je mudil v Portorožu.
Mimo se je sprehodila tudi domačinka in nam povedala, da opaža, da je sicer veliko turistov, vendar jih je bilo preteklo leto več. "Prihaja veliko taborov, otrok iz različnih držav," pristavi.
Domačinka iz Portoroža je povedala, da se mladi iz Portoroža radi kopajo in zadržujejo na portoroški plaži, vendar je ob lepem vremenu težko dobiti mesto.
Cene v manjših marketih navite še bolj
V vsakem mestu smo zavili tudi v manjše trgovine, ki so se nahajale v samem središču mesta ali v bližini plaž in kampov. Preverili smo cene nekaterih izdelkov, ki jih običajno kupujemo, ko smo na letovanju. Cene si lahko pogledate v spodnji tabeli.
"Hrvaška ostaja konkurenčna. Ni najcenejša, ne najdražja."
Vse zgoraj napisano so bila naša nekajdnevna opažanja in opažanja naših sogovornikov, zato smo, da bi dobili konkreten uvid o številu turistov in prenočitev, preverili tudi podatke Hrvaške turistične skupnosti in Slovenske turistične organizacije.
"Hrvaška je na vrhuncu turistične sezone in trenutno v naši državi dnevno biva več kot milijon gostov," nam na začetku pove Bruno Bonifačić, direktor Predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, po podatkih katere je Hrvaška v prvem delu leta zabeležila 10,8 milijona prihodov in 49 milijonov prenočitev, kar, kot navajajo, predstavlja dvoodstotno povečanje prihodov in prenočitev v primerjavi z lani.
V juliju so na Hrvaškem največ prenočitev zabeležili v Rovinju, in sicer 700 tisoč prenočitev, kar predstavlja povečanje za dva odstotka v primerjavi z enakim obdobjem julija lani.
Destinacije z največ prenočitvami v letošnjem letu do zdaj so:
1. Dubrovnik (2.295.731 prenočitev, kar je 0,2 odstotka več v primerjavi z lani);
2. Rovinj (2.109.791 prenočitev, kar je pet odstotkov več v primerjavi z lani);
3. Split (1.722.980 prenočitev, kar je dva odstotka več v primerjavi z lani);
4. Poreč (1.714.596 prenočitev, kar je tri odstotke več v primerjavi z lani)
Tudi nekatere preostale destinacije kažejo opazno povečanje, nekatere pa rahlo zaostajanje v primerjavi z lani. "Vsekakor velja omeniti precejšnjo rast turističnega prometa in zelo pozitiven trend na celinskih območjih, v notranjosti Hrvaške ter v zaledju Dalmacije in Kvarnerja," pove sogovornik.
Do zdaj so letos na Hrvaškem največ prenočitev ustvarili gostje iz:
Poreč je po številu nočitev na četrtem mestu v letošnji turistični sezoni.
1. Nemčije,2. domači gostje,
3. Slovenije,
4. Avstrije,
5. Poljske,
6. Češke,
7. Združenega kraljestva,
8. Madžarske.
Od skupno 49 milijonov prenočitev, opravljenih do zdaj, jih je bilo največ v gospodinjskih objektih (16,8 milijona prenočitev).
Bonifačić meni, da je dvig cen posledica svetovne inflacije. "Cene se zato niso zvišale le na Hrvaškem," pravi in poudari, da Hrvaška glede na cene še vedno ostaja konkurenčna destinacija. "Ni ne najcenejša ne najdražja destinacija," doda.
Bruno Bonifačić, direktor Predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji
Poudari tudi, da je, ko govorimo o cenah, treba razlikovati med cenami nastanitev in drugimi ponujenimi storitvami. V nasprotju z našim sogovornikom, lastnikom restavracije Konoba Europa Lorisom Breščićem, Bonifačić opaža, da se najpogostejši komentarji o visokih cenah nanašajo predvsem na storitve, ki niso povezane z nastanitvijo. A ob tem poudarja, da Hrvaška ponuja raznoliko ponudbo in možnosti. "Tako lahko turisti najdejo želeno storitev za ustrezno ceno, s katero bodo zadovoljni. Če ne bo tako, bo trg zagotovo na koncu takšne anomalije uredil," je prepričan Bonifačić.
Direktor hrvaškega turizma ponudnikom: Cene določajte preudarno. Na robu smo.
Da naj razumno, pametno in preudarno določajo cene, je pred dobrim tednom turistični sektor pozval direktor Hrvaške turistične skupnosti Kristjan Staničić. Dejal je, da so kljub ohranjanju cenovne konkurenčnosti dosegli rob. "To je še posebej pomembno letos, saj so različne relevantne raziskave na evropski ravni potrdile, da se letos več kot 50 odstotkov potencialnih turistov odloči za izbiro lokacije na podlagi ponujene cene, skupaj z oceno varnosti lokacije in ponudbo pristne/izvirne izkušnje," je ob tem dodal Bonifačić.
Direktor Hrvaške turistične skupnosti Kristjan Staničić
Ob koncu je opozoril, da se v medijih pogosto pojavljajo globalna stališča in celo napačni splošni sklepi o cenah, saj, kot pravi, za primer vzamejo raven cen na nekaterih vrhunskih destinacijah, ki imajo same po sebi visoko oceno in takšne goste. "Vendar tako zagotovo ni po celotni Hrvaški," je prepričan.
Meni pa tudi, da je pri cenah treba upoštevati dejstvo, da je Hrvaška močno napredovala v kakovosti svoje ponudbe in da kot ena vodilnih sredozemskih držav ostaja zelo zaželena destinacija, kar je povzročilo precejšnje podaljšanje turistične sezone na obdobje pred sezono in po njej, pa tudi širitev turistične ponudbe na območja celinskega dela države ter v notranjost Hrvaške in zaledja tradicionalnih "morskih" destinacij.
Na slovenski obali beležijo kar 13-odstotno rast turističnih prenočitev in prihodov
Z obiskom so v letošnji sezoni zadovoljni tudi na slovenski obali. Slovenska turistična organizacija ima trenutno na voljo podatke do vključno junija. "Splošna ocena je, da imamo pred sabo dobro poletno sezono," pravijo na Turizmu Portorož in Piran.
Junija je bilo v štirih obalnih občinah – Ankaran, Koper, Izola, Piran – zabeleženih 125.571 prihodov turistov, kar je 13,5 odstotka več kot junija lani, in 387.275 njihovih prenočitev, kar v primerjavi z junijem 2024 pomeni skoraj 13-odstotno povečanje.
Največ turistov med slovenskimi obalnimi občinami gosti Občina Piran. Junija so turisti tam ustvarili skoraj 77 tisoč prihodov in več kot 230 tisoč prenočitev.
V šestih mesecih letošnjega leta so na destinaciji Portorož in Piran zabeležili 747.257 prenočitev, kar je deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Junija sta bili zabeleženi 235.202 prenočitvi oziroma 14 odstotkov več kot junija lani. V prvih 15 dneh julija je bilo v Portorožu in Piranu zabeleženih približno 79 tisoč hotelskih prenočitev, kar je dva odstotka več kot lani.
V šestih mesecih letošnjega leta so na destinaciji Portorož in Piran zabeležili 747.257 prenočitev, kar je deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
V prvih šestih mesecih so v Izoli zabeležili sedem odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lani. Zaznavajo izrazit porast prihodov iz tujih tržišč, predvsem so zelo veseli vrnitve Italijanov.
Zadovoljni so tudi z obiskanostjo Ankarana, kjer povprečna doba bivanja ostaja stabilna pri nekaj več kot treh prenočitvah na turista, kar Ankaran še naprej uvršča med bolj obiskane in priljubljene obalne destinacije.
Podatki SURS kažejo, da so med tujimi trgi največ prenočitev v juniju v štirih obalnih občinah ustvarili turisti iz Avstrije, Nemčije, Češke, Madžarske, Italije in Poljske, na prvem mestu pa so domači gostje.
V juniju 2025 so v obalnih občinah turisti najpogosteje prenočili v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih, sledijo drugi nastanitveni obrati in kampi.
Po naših opažanjih sodeč in po besedah ponudnikov lahko torej sklenemo, da letošnja sezona, vsaj na Hrvaškem, ni tako zelo bleščeča kot bi si želeli, čeprav statistika na drugi strani kaže drugače. Prava slika se bo tako najverjetneje pokazala šele konec sezone.
