Na Hrvaškem 333 novih okužb, okužen tudi visok politik

V pokrajini Bergamo na severu Italije je glede na krvne preiskave v stik z novim koronavirusom prišlo 42,3 odstotka prebivalstva, poroča STA.

Študijo so opravili v juliju v dolini Val Seriana, kjer so vzeli vzorce krvi 21.467 ljudem, kar je več kot četrtina odrasle populacije na območju, so sporočile zdravstvene oblasti.

Okoli 9000 ljudi je imelo v krvi protitelesa za novi koronavirus. Vsi so šli tudi na bris, da so ugotovili, ali so morda še okuženi. Okužbo so nato potrdili pri 154 osebah.

Bergamo je bil eno glavnih žarišč covida-19 v Italiji. Podobno študijo so izvedli že med aprilom in junijem, in sicer na bolj prizadetih območjih pokrajine. Takrat so ugotovili, da je bilo v stiku s koronavirusom 57 odstotkov testiranih.

Mesto Bergamo, ki leži v deželi Lombardija, je bilo v epidemiji covida-19 izjemno hudo prizadeto. Glede na podatke italijanskega statističnega urada je na vrhuncu epidemije v Bergamu umrlo 568 odstotkov ljudi več kot v povprečju v enakem obdobju med letoma 2015 in 2019.

Foto: Getty Images

Na Češkem so se pred ponedeljkovo uveljavitvijo izrednih razmer zaradi epidemije covida-19 in ob rekordnem številu na novo okuženih - v četrtek so jih potrdili kar 3493 - začele delne volitve senata in volitve 13 regionalnih parlamentov z izjemo Prage. Volišča so se odprla danes ob 14. uri in se bodo zaprla v soboto ob enaki uri.

Javnomnenjske raziskave zmago že nekaj časa napovedujejo vladajoči populistični liberalni stranki Ano premierja Andreja Babiša, ki pa se je zaradi bliskovitega širjenja okužb v zadnjem tednu znašel pod hudim pritiskom, piše STA.

Vladajoča koalicija stranke Ano in socialdemokratov (ČSSD) je sedaj na oblasti v devetih od skupno 13 upravnih okrajev, na katere je razdeljena Češka. Nasprotno ima v 81-članskem zgornjem domu parlamenta, senatu, trenutno večino liberalno-konservativna opozicija in koalicija si želi na tokratnih delnih volitvah svoj položaj tam čim bolj izboljšati.

Pod pritiskom so poleg premierja tudi koalicijski socialdemokrati, ki jim je v zadnjem času močno padla priljubljenost med volivci in so le še malo nad petodstotnim volilnim pragom.

Iz opozicijskih vrst se najboljši rezultat obeta Piratom in konservativni Demokratski državljanski stranki (ODS), a z velikim zaostankom za stranko Ano. Za golo politično preživetje se medtem bori stranka TOP 09, ki je v več anketah že padla pod kritično mejo petih odstotkov, poroča STA.

Foto: Reuters

Češka ena od držav, ki jih je pandemija najbolj prizadela

Češka je sicer ena tistih evropskih držav, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela. V državi z 10,7 milijona prebivalcev zadnje čase dnevno poročajo o med 2000 in 3000 novimi primeri okužb, prav v minulem dnevu pa so jih potrdili celo rekordnih 3493, največ od začetka epidemije, je danes sporočilo ministrstvo za zdravje v Pragi. Skupno število potrjeno okuženih je tako naraslo na 74.255.

Že v ponedeljek bodo tam znova začele veljati izredne razmere, ki bodo vladi omogočile sprejetje ostrejših ukrepov za zajezitev epidemije. Veljale bodo 30 dni, zapiranje meja ali podjetij in omejitve svobode gibanja, kakršne so veljale med izrednimi razmerami spomladi, pa vsaj zaenkrat niso predvidene.

Kritiki Babišu med drugim očitajo, da avgusta kljub pozivom in svarilom strokovnjakov ni dovolj zaostril ukrepov za zajezitev virusa. Da so bile storjene napake, je že priznal tudi premier.

Poleg 13 okrajev ima Češka sicer še 14. regijo, prestolnico Prago, ki pa ima poseben status in tam so svoje organe oblasti izvolili že na lokalnih volitvah pred dvema letoma.

Odprli tudi volišča za volivce s potrjeno okužbo

Delne senatne volitve na Češkem potekajo vsaki dve leti, ko v 27 od skupno 81 volilnih okrožij izbirajo tretjino senatorjev, katerih mandat traja šest let. Za razliko od regionalnih volitev se ti volijo po večinskem sistemu - iz vsakega volilnega okrožja se v senat prebije po en kandidat, in sicer tisti, ki mu pripade več kot polovica oddanih glasov. Drugi krog senatnih volitev bo, kjer bo to potrebno, potekal že čez teden dni, 9. in 10. oktobra.

Po zaprtju volišč v soboto ob 14. uri naj bi bili prvi delni uradni izidi znani v soboto zvečer.

Že v sredo se je na Češkem sicer odprlo kakih 80 drive-in volišč, namenjenih volivcem, pri katerih so potrdili okužbo z novim koronavirusom in jim je bila odrejena karantena. Ti so svoj glas tako lahko oddali predčasno, pri čemer jim sploh ni bilo treba izstopiti iz vozila, še piše STA.

Iz Nemčije, Poljske in Madžarske danes poročajo o rekordnem dnevnem številu okužb z novim koronavirusom.

Na Madžarskem so v zadnjih 24 urah potrdili 1322 novih okužb, umrlo pa je 17 bolnikov s covidom-19. V zadnjih dveh tednih je država z 10 milijoni prebivalcev poročala dnevno o 700 do tisoč novih okužbah. Narašča tudi število smrtnih žrtev covida-19. V četrtek so poročali o smrti 16 bolnikov, danes o 17, skupno 798. V bolnišnicah je danes 740 bolnikov, od tega 47 na ventilatorjih.

Strokovnjaki opozarjajo, da je porast okužb še posebej zaskrbljujoč zaradi visokega odstotka pozitivnih na testih. V zadnjem mesecu je bilo na testih pozitivnih šest do 12 odstotkov tistih, ki so opravili test. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije mora biti odstotek pozitivnih testov pod pet odstotkov, da je epidemija pod nadzorom.

Že drugi dan zapored pa iz Poljske poročajo o rekordnem številu novih okužb. Ministrstvo za zdravje je danes sporočilo, da so v 38-milijonski državi potrdili rekordnih 2292 okužb. V četrtek so poročali o 1967 okužbah, kar je bilo največ od izbruha pandemije.

Najbolj prizadeta območja so na jugu in zahodu države ter prestolnica Varšava, kjer so v zadnjih 24 urah potrdili 246 okužb. Skupno so v državi doslej potrdili 95.773 okužb, umrlo je 2570 bolnikov.

O novem rekordnem številu okužb poročajo tudi iz Nemčije. Z Inštituta Robert Koch so sporočili, da so v zadnjih 24 urah potrdili 2673 okužb, kar je največ od sredine aprila. Umrlo je še osem bolnikov s covidom-19, skupno 9503. Na vrhuncu epidemije konec marca in v začetku aprila so v državi dnevno beležili več kot 6000 novih okužb. (STA)

Študija: Trump gonilna sila dezinformacij o covid-19

Ameriški predsednik Donald Trump, pri katerem so danes potrdili okužbo z novim koronavirusom, je med pandemijo gonilna sila dezinformacij o covid-19, je pokazala v četrtek objavljena študija ameriške univerze Cornell.

Ekipa strokovnjakov je preučila 38 milijonov medijskih člankov, ki so bili objavljeni v angleščini, med januarjem in majem letos. Med drugim so obravnavali članke iz ZDA, Indije in Avstralije. Odkrili so 522.472 člankov, ki so ustvarjali ali delili dezinformacije, povezane s pandemijo.

Te so razvrstili v 11 glavnih podkategorij, med katerimi je bila najbolj priljubljena o domnevnih čudežnih zdravilih – ta so se pojavila v 295.351 prispevkih.

Prav porast števila prispevkov o čudežnih zdravilih so povezali s komentarji Trumpa. To se je zgodilo, ko je ameriški predsednik aprila na novinarski konferenci razpredal o možnosti injiciranja razkužila kot učinkovitega zdravila za novi koronavirus. Podobno je bilo tudi, ko je promoviral nedokazano zdravljenje s hidroksiklorokinom.

Ekipa zato sklepa, da je ameriški predsednik največji spodbujevalec dezinformacij v pandemiji. "Če ljudje zavajajo neznanstvene in neutemeljene trditve o bolezni, potem bodo manj verjetno upoštevali uradne smernice, s tem pa se veča možnost širjenja virusa," je posvarila vodja študije Sarah Evanega. (STA)