Na Evropskem sodišču zaslišanje o pokolu v Katinskem gozdu

Predstavnica poljske vlade Aleksandra Mezykowska je dejala, da "ima Rusija ključ do celotne resnice o pokolu v Katinskem gozdu še vedno v svojih rokah". Poljski tožniki - gre za deset svojcev žrtev pokola - od ruske vlade zahtevajo, da jim končno preda vso dokumentacijo v zvezi s pokolom, zbrano v preiskavi med letoma 1990 in 2004.

Odvetnik tožnikov Ireneusz Kaminski je izpostavil, da Rusija še vedno zadržuje 35 zvezkov dokumentov, katerih vsebine doslej ni razkrila. Predstavnik ruske vlade Georgi Matjuškin je nasprotno zatrdil, da je Rusija poljski vladi predala popolno dokumentacijo.

Svojci že lani dosegli zmago na sodišču Evropsko sodišče je sicer aprila že lani razsodilo proti Rusiji zaradi nečloveškega ravnanja s svojci žrtev pokola, hkrati pa ugotovilo, da Rusija ni v dovolj sodelovala s sodiščem, so sporočili s sodišča.

Sodišče je v razsodbi ugotovilo, da je Rusija v primeru desetih poljskih državljanov, ki so se na sodišče obrnili med letoma 2007 in 2009, kršila tretji člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško ravnanje. Odziv Rusije na prošnje in prizadevanja svojcev žrtev, da bi izvedeli, kaj se je zgodilo z njihovimi bližnjimi, že vsebuje elemente nečloveškega ravnanja, meni sodišče. Tožniki so svojci 12 žrtev pokola v Katinu, med njimi častnikov in policistov, vojaškega zdravnika in ravnatelja šole.

Rusija že obsojena zaradi nezadostnega sodelovanja Sodišče je proti Rusiji razsodilo tudi zaradi nezadostnega sodelovanja s sodiščem. Rusko pravosodje je namreč zavrnilo prošnjo sodišča, naj posreduje kopijo odločitve o ustavitvi preiskave pokola v Katinskem gozdu. S tem je Rusija kršila 38. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori, da je država dolžna sodišču priskrbeti vse potrebno za preiskavo primera.

Tajna policija je ustrelila med 14 in 28 tisoč Poljakov Pokol v Katinu se je zgodil med 3. aprilom in 19. majem 1940, in sicer na območju, ki ga je po usklajenem napadu Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939 zavzela Rdeča armada, v danes ruskem Katinskem gozdu zahodno od Smolenska. Sovjetska tajna policija NKVD je na ukaz Josipa Stalina s streli v tilnik v Katinskem gozdu ubila med 14 tisoč in 28 tisoč poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev.

Sovjetska zveza je pokol vztrajno zanikala in ga pripisovala nacistom, čeprav so dokazi govorili nasprotno. Do Stalinove smrti leta 1953 so se v zaporih znašli številni Poljaki, ki so si upali za Katin okriviti Sovjetsko zvezo. Od 60. let naprej se je komunistično vodstvo izogibalo vsaki omembi pokola. Uradno stališče se je spremenilo šele konec 80. let, ko je odgovornost za zločin priznal zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.

Pred tremi leti Rusija končno razkrila tajne arhive Ruska duma je sicer leta 2010 pokol obsodila, pred tem pa je ruski državni arhiv istega leta na željo Poljske tudi objavil do takrat tajne arhive o pokolu. Gre za dokumente, ki so nastali na podlagi zaslišanj vseh, ki so jih pozneje ustrelili častniki NKVD-ja. Objavo arhivov je ukazal sam ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.

Medvedjev je po objavi arhivov povedal, da se je za objavo arhivov odločil, ker "to dolgujemo svetu". "Zgodovina nas mora izučiti," je še poudaril. "Objava teh arhivov ne pomeni, da so bili (do zdaj) skriti," je pojasnil Medvedjev. "To zgolj pomeni, da je bilo to gradivo objavljeno na spletni strani našega arhiva, s čimer so vsi dobili možnost, da vidijo, kdo je ukazal poboj poljskih častnikov," je takrat poudaril. "Vse je v dokumentih. Vsi podpisi so tam. Vsi ljudje so znani," je dodal ruski predsednik.