Mrak: Evropska komisija verjetno s predlogom o 'evropskem' davku

To je ocenil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. Ta pričakuje ostro razpravo o tem vprašanju in novem finančnem okviru unije nasploh.

O natančnih predlogih ni želel špekulirati Mrak glede na predhodne dokumente pričakuje, da bo komisija predlagala bodisi določeno obliko davka na finančne transakcije bodisi davek, ki bi bil povezan z davkom na dodano vrednost (DDV). O natančnih predlogih Bruslja na pogovoru z novinarji ni želel špekulirati.

Pričakuje razgreto razpravo V vsakem primeru pa Mrak, ki je odigral vidno vlogo v pogajanjih o obstoječem večletnem finančnem okviru unije (2007-2013) in je pomemben člen v pripravah Slovenije na prihajajoča pogajanja o financiranju unije v naslednjem sedemletnem obdobju, pričakuje razgreto razpravo o tem vprašanju.

Med članicami je namreč glede uvedbe davka za financiranje proračuna unije, ki bi ga sicer spremljalo ustrezno zmanjšanje vplačil iz drugih proračunskih virov, veliko nasprotovanja. Davek na finančne transakcije bi nesorazmerno prizadel razvitejše članice EU, davek, vezan na DDV, pa bi po Mrakovih besedah večje negodovanje povzročil v manj razvitih članicah, kjer potrošnja predstavlja pomembnejši delež v gospodarstvu.

Koliko bi davek sploh prispeval k financiranju proračuna? Mraka zanima predvsem, koliko bi tak davek sploh prispeval k financiranju evropskega proračuna, ki se še vedno financira pretežno z vplačili članic sedemindvajseterice.

Za poenostavitve sistema financiranja proračuna Slovenija se je sicer ob začetku razprave o reformi proračuna EU zavzela za poenostavitve sistema financiranja proračuna unije, predlagala pa je ukinitev vira, izračunanega na podlagi DDV. V tem primeru ne gre za del prihodkov od DDV temveč le za administrativni izračun, ki ta posredni davek uporablja za podlago.

Poleg vira na podlagi DDV se proračun unije sicer napaja še iz lastnih virov EU (carine in kmetijske dajatve) in prenosov iz nacionalnih proračunov na podlagi bruto nacionalnega dohodka.

Uvedba davka bi prispevala k omilitvi problema Mrak sicer meni, da bi uvedba tovrstnega davka prispevala k omilitvi problema borbe med članicami za čim boljši neto položaj v proračunu, kar zastruplja vsakokratna pogajanja o večletnem finančnem okviru.

Slovenija je sicer v razpravi o reformi proračuna predlagala, da bi se članice najprej dogovorile o "ciljnih neto finančnih položajih" in nato rezultate pogajanj prilagodile tem ciljem. Kot je dejal Mrak, ta predlog pri članicah ni naletel na interes.

Namesto dosedanjega sistema ad hoc popravkov oz. rabatov za posamezne države (najbolj znan je rabat za Veliko Britanijo) Mrak pričakuje, da bo Evropska komisija znova predlagala uvedbo splošnega korekcijskega mehanizma za države z negativnim neto položajem nad določeno mejo. Tega so sicer članice v pogajanjih o sedanjem večletnem finančnem okviru hitro zavrnile.

Mrak pričakuje vnovična naporna pogajanja Mrak sicer pričakuje vnovična naporna pogajanja o večletnem finančnem okviru, to pa predvsem zato, ker je Evropska komisija zamudila s pripravo pregleda proračuna EU. Tega je ob vseh drugih prioritetah predstavila šele oktobra lani in ni prinesel želenih učinkov.

Članice zato v nova pogajanja vstopajo z istimi izhodišči in na istih okopih, spremenil pa se je institucionalni ustroj unije. Z lizbonsko pogodbo se je občutno okrepila vloga Evropskega parlamenta, ki je postal odločilni dejavnik v pogajanjih, obenem pa se je unija v novi razvojni strategiji EU, imenovani Evropa 2020, zavezala k določenim ciljem.

Evropski proračun sicer v temelju že vrsto let ostaja bolj ali manj nespremenjen, saj večino izdatkov odpade na skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko. Mrak pričakuje, da bo komisija v novem predlogu predvidela nekoliko nižja sredstva za kmetijstvo, a ne za toliko, kot bi so mnogi želeli, sredstva za kohezijo naj bi ostala bolj ali manj enaka, več denarja pa se bo namenilo za razvojne cilje v okviru Evrope 2020.

Zgornja meja približno en odstotek BDP Zgornja meja za velikost proračuna EU naj bi najverjetneje ostala pri približno enem odstotku bruto domačega proizvoda unije.

Mrak ne vidi razlogov, zakaj si Slovenija kljub zmanjšanju zaostanka za povprečjem EU v letih od vstopa v EU ne bi tudi tokrat izborila pozitivnega neto položaja do proračuna EU. Koliko več od vplačanega bo dejansko prejela, pa je odvisno od njene sposobnosti črpanja.

Dogovor za tokratno finančno perspektivo je bil za Slovenijo po Mrakovih besedah odličen, saj je kljub sorazmerno visoki razvitosti v polnosti upravičena do kohezijskih sredstev. Medtem se je Slovenija razdelila na dve statistični regiji, komisija pa bo najverjetneje predlagala tudi prehodne mehanizme za regije, ki do kohezijskih sredstev ne bi bile več upravičene.

Mrak sicer pričakuje, da bo slovenski neto položaj v novem večletnem finančnem okviru v vsakem primeru manj ugoden kot v tokratni perspektivi, ko je znašal dve milijardi evrov.