Četrtek, 11. 1. 2024, 22.56
9 mesecev, 3 tedne
Mož, ki je trn v peti Kitajski
Več kot 19 milijonov tajvanskih volivcev bo v soboto izvolilo novega predsednika države in nov parlament. Po anketah se zmaga na predsedniških volitvah najbolj nasmiha zdajšnjemu podpredsedniku države Laju Čingteju. Ta je zagovornik tajvanske neodvisnosti od Kitajske. Njegov najbližji zasledovalec je Hou Juih, ki zagovarja bolj spravljivo politiko do Pekinga. Podobna stališča ima tudi tretji predsedniški kandidat Ko Vendže.
Leto 2024 velja tudi za supervolilno leto, saj bodo letos številne pomembne volitve, med drugim predsedniške volitve v ZDA in Rusiji ter volitve v Evropski parlament. Tudi sobotne volitve tajvanskega predsednika in parlamenta so pomembne, saj je zaradi kitajskih groženj in rožljanja z orožjem Tajvan eno od morebitnih novih vojaških kriznih žarišč.
Strateška pomembnost Tajvana za svetovno gospodarstvo
Tajvan je še zlasti zanimiv zato, ker je to država, ki je izjemno pomembna za proizvodnjo polprevodnikov. Tajvan trenutno proizvaja 65 odstotkov polprevodnikov na svetu in skoraj 90 odstotkov vseh tehnološko naprednih čipov.
Na predsedniških volitvah se bodo spopadli trije kandidati. Glavni favorit za zmago je trenutni podpredsednik Tajvana, 64-letni Laj Čingte. Po zadnjih anketah bi dobil od 35 do 39 odstotkov glasov.
Zagovornik tajvanske neodvisnosti
Čingte, ki je po izobrazbi zdravnik in je bil med letoma 2017 in 2019 tajvanski premier, je kandidat Demokratične napredne stranke (DPP), ki je velika zagovornica neodvisnosti Tajvana od Kitajske.
Hou Juih po anketah najbolj ogroža Čingtejevo zmago. Juih, ki je bil vodja tajvanske policije, velja za politika, ki zagovarja zakon in red.
Na drugem mestu je po anketah 66-letni Hou Juih, kandidat Kuomintanga. Ankete mu pripisujejo od 24 do 36 odstotkov. Juih je nekdanji policist (vodil je tudi tajvansko policijo) in velja za politika, ki zagovarja zakon in red. Kuomintang za razliko od DPP zagovarja stališče, da Tajvanci in Kitajci sestavljajo enoten narod, a je hkrati protikomunistična stranka, ki zavrača oblast komunističnega Pekinga nad otokom. Po drugi strani pa tudi velja za stranko, ki zagovarja prijaznejšo politiko do Kitajske kot DPP. Peking bi torej rajši videl zmago Kuomintanga kot DPP.
Dolgoletna vladavina Kuomintanga v Tajvanu
Kitajska nacionalistična stranka Kuomintang je nekdaj vladala velikemu delu Kitajske, po porazu v kitajski državljanski vojni pa je veliko pripadnikov Kuomintanga pred zmagovitimi komunisti Maa Cetunga pribežalo v Tajvan. Na otoku je Kuomintang pod vodstvom Čankajška avtoritarno vladal vse do uvedbe demokracije v 90. letih preteklega stoletja.
Po uvedbi demokracije sta bili glavni stranki, ki sta se bojevali za oblast, Kuomintang in DPP. Leta 2019 pa sta ti stranki dobili resnega tretjega tekmeca – Tajvansko ljudsko stranko (TPP). Kandidat te stranke na letošnjih predsedniških volitvah je zdravnik in nekdanji župan Tajpeja 64-letni Ko Vendže. Ankete mu pred volitvami praviloma namerijo nekaj več kot 20 odstotkov (najvišja izmerjena podpora je pri 24,2 odstotka).
Človek Pekinga v Tajvanu?
Ko Venje je bil nekdaj blizu DPP, po zmagi na tajpejskih županskih volitvah leta 2014 pa je vzpostavil dobre odnose s komunistično Kitajsko. Ker zagovarja politiko dialoga s Pekingom, ga imajo številni za nekakšnega človeka Kitajske v predsedniški tekmi. Veliko privržencev ima zlasti med mlajšimi volivci, ki so naveličani tajvanskega dvostrankarskega sistema.
Ko Vendže ima veliko podpore zlasti med mladimi volivci. Poleg vprašanja odnosov do Kitajske so najbolj izstopajoči tajvanski problemi še padanje plač ter višanje cen energije, stanovanj in najemnin.
Tajvan nima dvokrožnih predsedniških volitev – kdor od kandidatov bo v soboto dobil največ glasov (tudi če bo to manj od polovice), ta bo zmagovalec in bo maja prevzel predsedniške posle. Do takrat bo v predsedniški palači Caj Ingven (DPP), ki letos zaradi ustavne omejitve predsednikovanja na dva štiriletna mandata ni mogla kandidirati.
Parlamentarne volitve
Istočasno s predsedniškimi volitvami bodo v Tajvanu, ki ima več kot 19 milijonov volivcev (vseh prebivalcev je 23,5 milijona), tudi volitve v 113-članski parlament oziroma juan. 73 sedežev se voli po enokrožnem večinskem sistemu, 34 po proporcionalnem sistemu, šest sedežev pa je rezerviranih za tajvanske staroselce.
V zdajšnjem sklicu parlamenta ima DPP 62 sedežev, Kuomintang 37, TPP pet, Nova stranka moči (NPP) tri sedeže in Tajvanska državotvorna stranka en sedež.
Kdo bo lahko sestavil koalicijo?
Obstaja možnost, da ne bo nobena stran dobila večine sedežev v parlamentu, tako da bo nastal položaj pat. Obenem se šušlja, da se Kuomintang in TPP pogovarjata o sklenitvi povolilne koalicije, ki bi bila prijaznejša do Kitajske. Poleg tega, kakšna naj bo politika Tajvana do Kitajske, so predvolilne teme še nazadujoče plače ter višanje cen energije, stanovanj in najemnin.