Mineva 91 let od koroškega plebiscita

Letošnje plebiscitne slovesnosti se bodo odvijale v celovškem deželnem zboru in na celovškem pokopališču, udeležila pa naj bi se jih iz vrst slovenske manjšine Marjan Sturm iz Zveze slovenskih organizacij, in Bernard Sadovnik iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Pred plebiscitom 10. oktobra 1920 so Celovško dolino razdelili na cono A in cono B. Južna cona A je obsegala okraje Rožek, Borovlje, Velikovec in Pliberk, cona B pa Celovec z okolico. Plebiscit so najprej pripravili v coni A, kjer se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo za Avstrijo, 40,96 odstotka pa za kraljevino SHS. Volilna udeležba je bila skoraj 96-odstotna. Šele letos kompromisni dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih S tem ko so se volivci v coni A odločili za Avstrijo, je glasovanje v coni B avtomatično odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, na avstrijskem Koroškem pa je ostala slovenska manjšina, ki je šele letos dočakala kompromisni dogovor o postavitvi 164 dvojezičnih krajevnih napisov. Doslej so jih postavili 123. Na avstrijskem Koroškem živi od 20.000 do 30.000 Slovencev Po uradnih podatkih je na avstrijskem Koroškem leta 1923 živelo nekaj več kot 37.000 Slovencev, po nekaterih drugih ocenah pa celo 80.000. Danes naj bi bilo po različnih ocenah na avstrijskem Koroškem od 20.000 do 30.000 koroških Slovencev.