Mineva 20 let od konca Sovjetske zveze

Sovjetska zveza (SZ) je s svojo ureditvijo prinesla revolucijo in s svojo vlogo pomembno vplivala na potek vrste prelomnih trenutkov v svetovni zgodovini, v drugi svetovni vojni še posebej, a to za obstoj nekdaj največje socialistične države in "diktature proletariata" v luči spremenjenih političnih in gospodarskih razmer v svetu ni zadostovalo.

50 let hladne vojne Zaradi velikega prispevka k zmagi nad nacizmom ji je sicer uspelo ohraniti zahodno mejo iz leta 1941 in ob sovjetizaciji Vzhodne in Srednje Evrope postaviti protiutež Zahodu. Čeprav se je blokovska delitev kazala že pred koncem vojne, se je po vojni začela nova, hladna vojna, v kateri sta bila glavna antagonista SZ in ZDA. Ideološki boj se je vlekel vse do razpada "imperija zla", kot je SZ v 80. letih prejšnjega stoletja poimenoval tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan.

Oboroževalna tekma je povzročala vse večje pomanjkanje in revščino Zaradi krepitve vojaške moči ob koncu 50. let se je hladna vojna stopnjevala in leta 1962 dosegla vrh s kubansko krizo. Hkrati so se po drugi strani v SZ začele tudi hude gospodarske težave, ki so zaradi oboroževalne tekme navadne državljane pehale v vse večje pomanjkanje in revščino.

Mihail Gorbačov in perestrojka Z vse večjo krizo znotraj sovjetske družbe, ki jo je državna propaganda spretno prikrivala, so se leta 1985 s prihodom Mihaila Gorbačova na položaj generalnega sekretarja KP začele reforme, pa tudi začetek konca države. Njegova reformistična politika, perestrojka (preoblikovanje) in glasnost (javnost) je pomenila prelom s tradicionalno družbo, v mednarodnih odnosih pa tudi konec hladne vojne.

Prve so izstopile Litva, Latvija, Estonija, Moldavija, Gruzija in Armenija Odpiranje družbe je razkrilo vso neučinkovitost sovjetskega gospodarstva, zbirokratiziranost partijskega in upravnega aparata, pa tudi napetosti med narodi v SZ. Po ustavnih spremembah leta 1988, ki so prinesle nov volilni zakon in več avtonomije za republike, so med letoma 1989 in 1990 vse ruske republike razglasile suverenost. Marca 1991 je sledil referendum o ohranitvi SZ. 76 odstotkov udeležencev se je izreklo za ohranitev, a so Litva, Latvija, Estonija, Moldavija, Gruzija in Armenija referendum bojkotirale in nato zapustile SZ.

Septembra 1991 se je ZSSR preoblikovala v zvezo neodvisnih držav Notranji spori v KP med reformisti in konservativci so avgusta 1991 pripeljali do poskusa državnega udara reakcionarnih sil, a je tedanji predsednik Ruske Sovjetske federativne socialistične republike (SFSR) Boris Jelcin, ki je bil dva meseca pred tem, junija 1991, izvoljen na splošnih volitvah, prevzel vso oblast na ozemlju Rusije in vojsko pozval, naj ne ukrepa proti državljanom. Po množičnih demonstracijah v Moskvi in večdnevnem obleganju prevratnikov je kongres ljudskih odposlancev 5. septembra 1991 razglasil konec dotedanje ZSSR in njeno preoblikovanje v zvezo neodvisnih držav.

Enajst nekdanjih republik z izjemo treh baltskih in Gruzije je nato 21. decembra 1991 v tedanji kazahstanski Alma Ati, današnjemu Almatyju, ustanovilo Skupnost neodvisnih držav, Ruska SFSR pa se je preimenovala v Rusko federacijo in kot edina prevzela vlogo naslednice nekdanje velike skupne države.

Dokončen razpad po 70 letih Nov začetek je prineslo jutro 25. decembra 1991. S svojim odstopom ga je naznanil Gorbačov. Ves svet je zrl v Moskvo, prestolnico nekdaj mogočne države, ki je dan kasneje po skoraj 70 letih formalno prenehala obstajati. Komunizem je padel, nastopil je čas za neko novo obdobje ne le v Rusiji, ampak tudi drugod po Evropi, kjer so nekdanji komunistični režimi drug za drugim začeli padati. Republike so se z veliko upanja podale na pot neodvisnosti, vendar je sledila streznitev, ki so jo terjali gospodarski in politični izzivi.

V postsovjetskih konfliktih naj bi umrlo okoli 200.000 ljudi Na moskovskih ulicah je bilo na vrhuncu dogajanja leta 1991 razmeroma malo število žrtev, vendar pa je padec režima sprostil državljanske in etnične vojne na "periferiji" - na Kavkazu, Moldaviji in Tadžikistanu. Po pisanju Economista se ocene razlikujejo, vendar naj bi v postsovjetskih konfliktih umrlo okoli 200.000 ljudi.

Mnogi se Sovjetske zveze spominjajo z nostalgijo O tem, kaj je prinesel razpad, še danes tečejo razprave. Zlasti v Rusiji je še vedno veliko tistih, ki se z nostalgijo spominjajo nekdanje države. Tedanji ruski predsednik Vladimir Putin pa je leta 2005 razpad SZ celo označil za "največjo geopolitično katastrofo stoletja". Kot je zapisal ameriški New York Times, so v desetletju, ki je sledilo koncu SZ, kaotične družbene in gospodarske spremembe, kakor tudi poskusi reform dali demokraciji slab predznak. Številni ljudje so pozdravili stabilnost, ki jo je prinesel Putin, četudi na račun nekaterih demokratičnih svoboščin.

Putin in Medvedjev "kolobarita" na vodstvenih položajih Prav vprašanje demokracije je te dni še posebej aktualno v Rusiji, kjer so parlamentarne volitve sprožile največje proteste po razpadu SZ, na predsedniških volitvah marca prihodnje leto pa kaže, da bo na predsedniški stolček po štirih letih znova sedel sedanji premier Putin. Putin in predsednik Dmitrij Medvedjev naj bi si tako le zamenjala položaja.