Mesto heroj, ki ga niso zlomili nemške bombe, mraz in lakota

Blokirano mesto je navdihovala izjemna volja "Slovenci si težko predstavljamo, da je med blokado Leningrada umrlo milijon ljudi, da je v obkoljenem mestu vladala strahotna lakota, tako da so se dogajali celo primeri kanibalizma. Kljub temu so v mestu našli toliko energije, da so proizvajali tanke. Prebivalstvo je v nasprotju z okupatorjem navdihovala izjemna volja, ki je pripomogla h končni zmagi," je povedal Igor Furlan, podpredsednik Društva Slovenija – Rusija na odprtju razstave Blokada, ki so jo pripravili v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani.

Na razstavi je uporabljeno gradivo Državnega spominskega muzeja obrambe in blokade Leningrada iz današnjega Sankt Peterburga, ki je prvi muzej na svetu, posvečen dogodkom iz druge svetovne vojne.

Blokada Leningrada je dogodek, ki ga v svetovni zgodovini ni mogoče primerjati z nobenim drugim. Nobeno veliko mesto, kaj šele velemesto s skoraj tremi milijoni prebivalcev ni preživelo tako dolgega, skoraj dve leti in pol trajajočega obleganja in nobeno drugo mesto na svetu ni izgubilo toliko svojih prebivalcev, otrok, žensk, ostarelih, pa so zapisali v ruskem centru na razstavi ob 70-letnici spomina na preboj blokade in osvoboditev Leningrada.

Zaledenelo jezero edina pot življenja in upanja Nemška vojska je Leningrad okupirala 8. septembra 1941, ko se je prebila do Ladoškega jezera. Samo okrog tega jezera ji ni uspelo popolnoma skleniti obroča, zato je bilo zaledenelo jezero žila življenja, prek katere so lahko evakuirali prebivalstvo, v mesto vsaj za silo dovažali hrano, gorivo, orožje, strelivo, predvsem pa tudi upanje, da se mesto in volja prebivalstva nista zlomili.

Podobe s fotografij, ki jih vidimo na razstavi in v dokumentarnem filmu Neznana vojna – Blokada Leningrada, ki so ga ob tem prikazali, so srhljive: zamrznjena trupla na ulicah Leningrada, zaradi lakote in mraza sestradani, prezebli in omagani prebivalci. A kljub izjemni stiski je Leningrad nemškemu obleganju poleg vojaškega odpora poskušal kljubovati tudi z ohranjanjem vsaj na videz običajnega vsakodnevnega življenja, poleg gospodarstva tudi kulturnega življenja. Prav med blokado je sloviti skladatelj Dmitrij Šostakovič spisal simfonijo, ki je utrujenim prebivalcem vlivala dodatne moči.

Upornost mesta je Hitlerja spravljala v obup Upornost in kljubovalnost mesta sta Hitlerja spravljali v obup, zato je ukazal mesto popolnoma uničiti s topništvom in zračnim bombardiranjem.

Nazadnje je sovjetski vojski z ofenzivo ob koncu leta 1943 le uspelo zrahljati nemški obroč, dokončno pa so nemško blokado, ki je mesto dušila 872 dni, prebili 27. januarja 1944.