V zvezi z medijsko svobodo so jo mediji na Balkanu na novi lestvici Reporterjev brez meja slabo odnesli, saj so bolj pri dnu lestvice, kar zadeva resnicoljubno poročanje.
Še najvišje je med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami Slovenija, ki je "samo" na 34. mestu, Srbija je na 54., Hrvaška na 65., potem pa sledijo Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora, vse do Makedonije na 123. mestu, piše poslovni tednik The Economist.
V Srbiji smer naklonjenosti v skladu z volilnimi rezultati
Težave, povezane z medijsko svobodo, so v naštetih državah podobne, toda vsaka ima tudi svoje specifične skrbi. V Srbiji ima na primer tamkajšnja vlada pod nadzorom skoraj 40 odstotkov oglaševanja, večino prek državnih podjetij, zato le redki mediji upajo poročati tako, da bi lahko ogrozili objavo oglasov. Po volitvah je večina medijev postala bolj naklonjena zmagovalcu volitev Aleksandru Vučiću. Srbski uredniki lahko veliko povejo o njegovih klicih v uredništva, na primer, da ni želel, da se poroča o njegovi poroki. In se ni poročalo.
Hrvaška: ekonomski pritiski večji od političnih
Na Hrvaškem je politični pritisk na medije manjši, zato pa so večji ekonomski pritiski. "Lahko pišem karkoli, kar zadeva politiko, zato pa je bolje, da ne drezam v velika podjetja in posle njihovih lastnikov, pravi eden od hrvaških novinarjev.
Če se zameriš politiki, "racija" davčne inšpekcije, v zrak letijo celo avtomobili
V Črni gori novinarji, ki pišejo kritično proti vladi, tvegajo še več. V zadnjih petih letih je zgorelo pet avtomobilov časopisa Vijesti, lani decembra pa je pred njihovim uredništvom celo eksplodirala bomba. Za raziskovanje organiziranega kriminala pa sledi grožnja s smrtjo.
V Makedoniji so uredništvo nekega kritičnega medija preprosto zaprli po obisku davčne inšpekcije, ki pa pri provladnih medijih ni bila tako stroga.
Težave novinarjev tudi v Sloveniji
Tudi v Sloveniji imajo lahko resnicoljubni novinarji težave. Proti Delovi novinarki Anuški Delič je bil vložen obtožni predlog zaradi domnevnega razkrivanja državnih skrivnosti. Na Kosovu se lahko celo neodvisne medijske strani znajdejo v skušnjavi opiranja na financiranje iz politično-partijskih sredstev. Eden izmed izdajateljev javnega medija, ki podpira srbsko stranko v kosovski vladi, se je znašel v močvirju obtožb o nepotizmu in zlorabi javnega denarja.
Stanje v medijih na Balkanu morda še najbolje prikaže razmišljanje analitika Remzija Lanija, ki je stanje v Albaniji opisal kot sendvič, v katerem so mediji med političnimi in ekonomskim pritiski, ob tem, da se albanski novinarji spopadajo z nizkimi plačami in nizkimi etičnimi standardi, še piše The Economist.