Ponedeljek, 11. 11. 2013, 12.27
2 leti
Martinovo, praznik za otroke in ljubitelje vina
Na martinovo, ko ima god sv. Martin iz Toursa, ki je umrl 11. novembra 397, se evropske države na različne načine spominjajo rimskega vojaka, ki se je dal krstiti in postal menih. Sv. Martin, rojen je bil v začetku 4. stoletja na ozemlju današnje Madžarske, je bil znan kot prijatelj otrok in zavetnik revnih. Po legendi je svoj plašč raztrgal na pol in ga polovico dal beraču, da ne bi zmrznil med snežno nevihto.
Martinovo sega v čas pred Kristusom. V jesenskih slavjih in pojedinah so se pogani zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti Cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala s sv. Martinom.
Praznik, ki slavi konec kmetijske sezone in začetek pobiranja letin, ima svoje korenine v Franciji, od tam pa se je razširil v Nemčijo, Skandinavijo in Vzhodno Evropo. Od 4. stoletja do poznega srednjega veka se je v večini Evrope na martinovo začelo 40-dnevno postno obdobje. Na predvečer martinovega so ljudje še zadnjič obilno pili pred začetkom posta.
V Sloveniji in na Hrvaškem se na martinovo mošt, ki do tega dne velja za nečisto in grešno novo vino, ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s tradicijo lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preobleče v škofa. Ob praznovanju v vinorodnih predelih potekajo tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci.
Podobno se tudi na Češkem na martinovo mastijo s pečenimi goskami in pijejo mlado vino. Restavracije in vinoteke v Pragi in okolici začnejo točiti martinovo vino ob 11.11 dopoldan in ponujajo pečene goske. Na Portugalskem je martinovo prav tako tesno povezano z vinom. Po tradiciji je to prvi dan, ko se lahko okuša novo vino. Okoli kresa jedo magusto, pečen kostanj, ter pijejo alkoholno pijačo agua-pe, ki jo napravijo tako, da soku grozdja dodajo vodo. Pijače v trgovinah ne prodajajo več, dobiti jo je mogoče le v majhnih trgovinicah ali pa pri domačinih.
Martinovo slavijo tudi v nekaterih delih Belgije in v večini Avstrije. Otroci na predvečer martinovega hodijo po ulicah s papirnatimi laternami in svečami ter prepevajo pesmi o sv. Martinu. V belgijski provinci Zahodna Flandrija otroci 11. novembra prejmejo darila od prijateljev ali družine, ki naj bi jim jih prinesel sv. Martin. Na Danskem imajo na predvečer martinovega tradicionalno večerjo, goske pa so na jedilniku zamenjale race.
V Nemčiji na predvečer martinovega tradicionalno zagorijo kresovi. V zadnjih letih so procesije, ki spremljajo kresove, razširili na skoraj dva tedna pred praznikom. Noč pred martinovim in noč po njem otroci hodijo v procesiji od cerkve do javnega trga s prižganimi lučkami, pogosto pa jih spremlja moški na konju, oblečen kot sv. Martin. Na trgu prižgejo kres in razdelijo martinove preste. V nekaterih regijah Nemčije otroci v ločeni procesiji hodijo od hiše do hiše in pojejo v zameno za sladkarije. Martinova pojedina poleg goske vključuje še rdeče zelje in cmoke.
Na Malti, kjer je več krajev poimenovanih po sv. Martinu, martinovo slavijo na nedeljo, ki je najbližja 11. novembru. Otroci prejmejo vrečke, polne sadja in sladkarij, v številnih krajih pa pripravijo procesije.
V Španiji je martinovo tradicionalno dan za zakol prašičev in tako je nastala fraza "vsak prašič ima svoje martinovo", ki pomeni, da za vsakega krivca obstaja kazen. Na Švedskem na martinovo pogosto zakoljejo gosi, ki jih nato postrežejo na tradicionalni večerji.
Na Nizozemskem martinovo slavijo v nekaterih predelih, kjer do 11 ali 12 let stari otroci s prepevanjem od vrat do vrat upajo na kakšno sadje ali sladkarijo. V preteklosti so 11. novembra revni ljudje obiskovali kmete, ki so jim dali nekaj hrane za zimo.