Madžarski parlament potrdil sporna določila kazenskega postopka

Med drugim zakon predvideva podaljšanje pripora do pet dni, preden sodnik odredi preiskovalni zapor, in prepoveduje stik z odvetnikom v korupcijskih primerih. Nove omejitve so že bile deležne kritik zagovornikov človekovih pravic in opozicije. Za spremembo zakona je v 386-članskem parlamentu, v katerem ima večino desnosredinska stranka Fidesz premiera , v ponedeljek zvečer glasovalo 255, proti pa 97 poslancev. "Kazniva dejanja posebnega pomena" Zakon uvaja nova določila za "kazniva dejanja posebnega pomena", med katera sodi zloraba položaja, če so med osumljenci poslanci, župani, člani občinskih svetov ali vodilni v javni upravi. Nadalje med posebne primere sodi pridobitev neupravičene gospodarske koristi, pranje denarja, davčna goljufija, dogovori pri javnih razpisih, ki omejujejo konkurenco, pa tudi sodelovanje pri organiziranem kriminalu in terorizem.

Namesto 72 ur kar 120 ur dolga pridržanja

Zakon za te "posebne primere" predvideva, da se lahko osumljenca namesto dosedanjih 72 ur pridrži 120 ur, ne da bi sodnik zanj odredil preiskovalni zapor. Tožilec pa lahko osumljencem prepove stik z odvetnikom v prvih 48 urah po prijetju, čeprav ima odvetnik v tem času pravico prisostvovati zaslišanju.

Tožilec pristojen le za te primere Generalni tožilec bo imel tudi pravico odločati o tem, pred katerim sodiščem bo potekal sodni proces. Novost je tudi to, da bo sodnik, ki bo pristojen za te posebne primere, razbremenjen ostalih obveznosti, da bi se tako lahko držal predvidenih rokov.

Parlamentarni odbor za ustavne zadeve je spremembe zakona o kazenskem postopku utemeljil s tem, da želijo pospešiti kazenske postopke.

V nasprotju z evropsko zakonodajo

Spremembe so naletele na kritike tako madžarske opozicije kot tudi strokovne javnosti in organizacij za človekove pravice. Helsinški odbor za človekove pravice je spremembe zakona označil za neustavne in dejal, da so v nasprotju z evropsko zakonodajo in evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Madžarska je bila že pred časom deležna velike pozornosti in kritik zaradi sprejetja nove ustave, ki bo stopila v veljavo januarja prihodnje leto. Tako madžarska opozicija kot zagovorniki človekovih pravic so trdili, da je ustava diskriminatorna do nekaterih družbenih skupin, pomisleke v zvezi z njo pa je izrazila tudi Evropska komisija.