Leto po krvavih spopadih v Kijevu v Ukrajini še vedno ni miru

Leto po krvavih uličnih spopadih v Kijevu je ukrajinski predsednik Petro Porošenko krivdo za več kot 100 mrtvih med protesti pripisal Rusiji. Kot je dejal, je "sedaj dokončno jasno, da se na Majdanu pred enim letom nismo borili proti (nekdanjemu predsedniku Viktorju) Janukoviču. On je bil le marioneta," je dodal.

Ukrajinska varnostna služba ima po njegovih besedah dokaze, da je visoki predstavnik Kremlja Vladislav Surkov takrat na kijevskem Trgu neodvisnosti vodil organizacijo tujih skupin ostrostrelcev. Podrobnosti o dogodkih, ki so februarja lani terjali žrtve med protestniki, sicer niso znane.

Tako nekateri menijo, da je dal ukaz za streljanje Janukovič, zato da bi umiril proteste. Spet drugi pa menijo, da je izbruh nasilja v želji po spremembi oblasti sprožila takratna opozicija. Prekinitev ognja je bila večkrat kršena Medtem pa si Zahod prizadeva za vzpostavitev miru. Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta znova pozvala k spoštovanju vseh določil dogovora iz Minska, ki so ga minuli teden dosegli voditelji t. i. normandijske četverice, v kateri poleg njiju sodelujeta še ruski in ukrajinski predsednik, Vladimir Putin in Petro Porošenko.

"Prekinitev ognja je bila večkrat kršena. Sedaj jo je treba v polnosti spoštovati ob celotni frontni liniji," je poudaril Hollande. Tako Hollande kot Merklova sta zatrdila, da sta zdaj še bolj prepričana, da je edina rešitev krize implementacija najnovejšega dogovora iz Minska, kar zajema tudi umik težkega orožja s fronte in izmenjava zapornikov.

Medtem je EU odklonila idejo o policijski misiji v Ukrajini, kar je v sredo predlagal ukrajinski predsednik. Misija bi po njegovem predlogu na vzhodu Ukrajine nadzorovala prekinitev ognja. A kot je dejal komisar za evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn, se je treba osredotočiti na uresničevanje doseženega dogovora iz Minska. Rusija je sicer Porošenkov predlog ocenila kot poskus uničenja mirovnega dogovora iz Minska. Poročilo, ki razkriva napake Na vzhodu Ukrajine sicer vlada bolj jalovo premirje; kljub temu so proruski separatisti sporočili, da so v skladu z dogovorom pripravljeni na izmenjavo vojnih ujetnikov z vladno stranjo. Prvi predviden korak je bila sicer prekinitev ognja, ki pa je le delno uveljavljena, saj se spopadi nadaljujejo. Do začetne izmenjave ujetnikov bi lahko prišlo že v soboto, a v Kijevu teh navedb še niso potrdili.

Po drugi strani je obletnica spopadov na Majdanu prinesla tudi razkritje o neustreznem odzivu Zahoda na ukrajinsko krizo. V poročilu odbora britanskega parlamenta za evropske zadeve je med drugim navedeno, da je bilo ravnanje Bruslja in Londona v zvezi z Ukrajino polno napak. Ob tem dodaja, da se EU ni zavedala silovitosti ruskega nasprotovanja približevanju Ukrajine Bruslju.

Prav tako naj ne bi bila pri naraščanju krize dovolj odzivna Velika Britanija. Poročilo je za britanske napake v zvezi z ukrajinsko krizo okrivilo reze na zunanjem ministrstvu Otoka, zaradi česar naj bi bilo tam manj strokovnega znanja o Rusiji, prav tako pa naj bi bilo manj poudarka na analizah. Zaradi podobnega varčevanje na zunanjih ministrstvih v državah članicah EU pa te niso uspele ustrezno pripraviti "avtoritativnega odziva" na krizo, še opozarja poročilo.

Poročilo obenem očita EU, da je bil njen odnos z Rusijo predolgo osnovan na optimističnem razmišljanju, da je Moskva na poti večje demokratičnosti. Posledično EU ni dovolj dobro ocenila ruske sovražnosti, ko je Ukrajina leta 2013 začela s pripravami na podpis pridružitvenega sporazuma z Brusljem.

A britansko zunanje ministrstvo je že zavrnilo očitke, saj da je Velika Britanija odigrala vodilno vlogo pri podpori Ukrajine ter da se je ostro zavzemala za sankcije proti Rusiji. Voditelji držav se glede novih ukrepov še posvetujejo Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je sporočil, da je v teku posvetovanje z voditelji držav EU o novih ukrepih zaradi krize Ukrajine, kjer dogovor o prekinitvi ognja ni prinesel popolnega miru.

"V ta namen se posvetujem z voditelji EU o naslednjih korakih. Ti bodo usmerjeni v dodatno povečanje stroškov agresije na vzhodu Ukrajine," je poudaril.

Unija je sicer v ponedeljek uvedla prepoved potovanja in zamrznitev premoženja za 19 oseb, med njimi za dva namestnika ruskega obrambnega ministra, ter osem pravnih oseb zaradi njihove vloge v ukrajinskem konfliktu. Z razširitvijo seznama je na njem skupaj 151 posameznikov in 37 pravnih oseb.