Torek, 27. 3. 2018, 17.47
6 let
Lastnik NKBM v preiskavi Bele hiše zaradi milijonskega posojila Jaredu Kushnerju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,31
1
Bela hiša preiskuje 500 milijonov dolarjev posojil družinskim podjetjem vplivnega Trumpovega svetovalca in zeta Jareda Kushnerja. 325 milijonov dolarjev je podjetjem posodila investicijska banka Citigrooup, 184 milijonov dolarjev pa sklad Apollo Global Management, ki je v Sloveniji lastnik Nove KBM.
David Apol, prvi mož Zveznega urada za vladno etiko (OGE) ki deluje pod okriljem ameriške administracije in ima izvršna pooblastila pri nadzoru sumov navzkrižij interesov uslužbencev Bele hiše in ameriške administracije, je dejal, da Bela hiša preiskuje posojila zaradi suma kršitve etičnih načel in kazenske zakonodaje.
Jared Kushner, svetovalec in zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj bi se namreč tudi po tem, ko je januarja 2017 odstopil kot izvršni direktor svojih podjetij, še naprej v imenu teh podjetij srečeval s predstavniki investicijskih bank in skladov, med drugim Apolla, ki je lastnik NKBM.
Apollo je 184 milijonov dolarjev posojil Kushnerjevim podjetjem nakazal v obdobju, ko se je z Joshuo Harrisem, soustanoviteljem Apolla, dogovarjal o njegovem prevzemu ene od funkcij v ameriški administraciji, poročajo tuji mediji. Harris naj bi v tistem obdobju Trumpovi administraciji svetoval na področju infrastrukturnih politik.
Kushnerjev odvetnik Abbe Lowell trdi, da Bela hiša ne preiskuje zadev, povezanih s Kushnerjem. Iz podjetij Apollo Global Management in Citigroup pa so sporočili, da se Kushner s predstavniki podjetij ni pogovarjal o posojilih.
Pranje denarja v Novi KBM zanima ameriške oblasti
Minuli teden smo razkrili, da so predstavniki Financial Crime Enforcement Network (FinCEN), ameriškega regulatorja, ki deluje v sestavi ameriškega ministrstva za finance, začeli zbirati informacije o pomanjkljivostih sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v Novi KBM. Ta je v lasti ameriškega finančnega sklada Apollo Global Management.
Zanima jih tudi počasnost pri uresničevanju ukrepov, ki jih Novi KBM že od leta 2014 nalaga Banka Slovenije.
Po neuradnih informacijah je slovenska centralna banka že decembra lani Apollu začasno prepovedala nadaljnjo širitev na slovenskem trgu. Prav zato, ker jih Američani niso obveščali o ukrepih slovenskega regulatorja na področju preprečevanja pranja denarja, naj bi FinCEN začel zbiranje informacij.
1